Medex d.o.o.

Posel nista samo med in vosek

Aleš izhaja iz velike kmečke družine desetih otrok. Leta 1928, ko je bil rojen, so se iz domače Primorske izselili v Ljubljano. Pozneje je tam študiral ekonomijo in svojo prvo zaposlitev našel na Glavni zadružni zvezi Slovenije kot finančni inšpektor. Zgodbo z Medexom je začel pisati avgusta 1961, ko se je odzval na klic prijatelja. »Poklical me je in mi povedal za priložnost v Medexu. Dal sem vlogo in danes teče 55 let, odkar sem tu,« se začetkov spominja Aleš.

Medex je bil ustanovljen sedem let pred njegovim prihodom. Takrat je bilo 27 zaposlenih, ukvarjali pa so se izključno z izvozom medu. Aleš je takoj ob prihodu opazil, da je podjetje v težavah, in prav kmalu je dobil priložnost, da Medex popelje na novo pot uspeha. »Ko sem prišel, Medex ni poznal drugega kot med in vosek. Direktor čebelarskega inštituta na Dunaju mi je namignil, da se dá uporabiti tudi matični mleček, cvetni prah in propolis. Takrat smo prvi v Jugoslaviji začeli z izobraževanji za čebelarje. Ko je čebelar stopil čez prag do svojega čebelnjaka, je bil že v službi,« pripoveduje Aleš. Več kot polovico medu so odkupili doma, nekaj v tujini. Podjetje je v času največjega obsega poslovanja prodalo 4.500 ton medu na leto.

Medena odgovornost v rokah inženirke

»Vedno sem vedel, kaj sta denar in odgovornost. Nikoli nismo bili nobenemu ničesar dolžni,« poudarja Aleš. Te vrednote poštenosti in človeške integritete je uspešno predal naslednji generaciji. »Človek mora enako govoriti, misliti in delati, da postane prava osebnost. Predvsem pa ne sme obstati – kdor obstane, je izgubljen,« dodaja hči Aleša, ki poudarja, da je treba na svet vedno gledati z odprtimi očmi. Aleš se je po 40. letih vodenja leta 2001 umaknil z vodstvenega položaja, podjetje pa prepustil Aleši, sicer univerzitetni inženirki elektrotehnike. »Težko je, ko vodiš podjetje 40 let in pride mlada oseba z novimi idejami. Moraš pridobiti zaupanje. Včasih sva se morala z očetom o marsičem pogovoriti, saj morata biti vodenje in kdo vodi jasna, sicer med ljudmi vlada zmeda,« o začetnih izzivih pripoveduje Aleša, ki jo je oče že kot deklico velikokrat pripeljal s seboj v podjetje. Preden se je vključila v Medex, je ustanovila lastno podjetje Spektra International za distribucijo igrač in blagovne znamke Speedo, ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja postalo največje podjetje za prodajo igrač v Sloveniji. Po devetih uspešnih letih podjetniških izkušenj je nastopil čas, da stopi v večje čevlje. »Ko sem prišla v Medex, je bil glavni izziv vzdušje v podjetju. Na voljo sem imela dve leti, da sem spremenila razmišljanje zaposlenih, ki so bili v podjetju že dlje časa. Želela sem, da razumejo, da so prav oni tisti, ki se morajo odločati, razmišljati in prevzemati odgovornost ter si med seboj pomagati,« se svojih prvih izzivov v podjetju spominja Aleša.

Medex je ob njenem prihodu imel različna področja delovanja. Poleg medu je pomemben delež predstavljalo konditorstvo – izdelava napolitank in piškotov –, sledila so prehranska dopolnila ter zastopništva izdelkov tujih podjetij. Potem je prišel čas reorganizacije. »Med natočiš in prodaš. Ima pa zelo nizko dodano vrednost. Zato smo kmalu zaznali priložnost v prehranskih dopolnilih,« pripoveduje Aleša. Preusmeritev se je izkazala za pravo potezo. Prihodki iz konditorstva so takrat znašali dobro tretjino prihodkov podjetja, podoben delež je zavzemal med, trgovsko blago 20 odstotkov, prehranska dopolnila pa okoli 12 odstotkov. Danes je stanje drugačno: s konditorstvom se ne ukvarjajo več, med predstavlja četrtino letnih prihodkov, nekaj trgovsko blago, prehranska dopolnila pa kar 60 odstotkov. Na leto beležijo okoli 14 milijonov evrov prometa. 

Dobrine je treba deliti

S podjetjem je od nekdaj živela vsa družina. Tudi Alešin sin Martin, ki ima za seboj že leto izkušenj v podjetju, kjer se je seznanil z vsemi področji delovanja. »Meni je bilo najpomembnejše, da razume, kako podjetje deluje – od prodaje, skladiščenja, marketinga do proizvodnje. Da razume, kaj je proizvodnja in kakšni so procesi. Njegova ljubezen pa so finance. Tu se želi dokazati, in prav je, da mu pustim svobodo. Človek mora najti tisto, kar ima rad. Le tako bo lahko delal z dušo in srcem. Služba mora nekako postati konjiček, to postane tvoj slog življenja. Vse, kar je povezano s čebelami, je naša ljubezen,« razlaga Aleša.

Sodelujejo tudi s fakultetami, obiskujejo sejme in spremljajo trende. »Stvar, ki je bila dobra pred 20 leti, danes zagotovo ni več. To je stalen proces izboljšav, sprememb, nadgrajevanj in novih spoznanj,« dodaja direktorica. V prihodnje želijo imeti patentirane izdelke, ki bodo tudi na svetovni ravni inovacija na področju medu in drugih čebeljih pridelkov.

Aleš je tudi zelo družbeno aktiven v številnih organizacijah in društvih. Med drugim je član upravnega odbora in stalni podpornik Slovenske znanstvene fundacije. »Brez znanosti ni nič. V preteklosti smo imeli in imamo še vedno posluh za to, da je treba dobrine deliti,« pove Aleš. 

Z družinskimi podjetji bi Slovenci bolje živeli

»Želimo si rasti, predvsem na tujih trgih; na Slovenskem smo prisotni povsod. Vzhodni trgi veliko bolj cenijo čebele in njihove pridelke, radi imajo naravne izdelke, zato se mi usmerjamo k njim. Do zdaj smo vsako leto rastli za 10 odstotkov in to želimo tudi v prihodnje,« ambiciozne cilje podjetja zaupa Aleša, ki ji potrjuje tudi oče. »V prihodnosti nam kaže zelo dobro. Moja hčerka je pametna in odločna – takšna, kakršna mora biti direktorica. Najbolj zdrava so družinska podjetja. V njih se vsi zavedamo, da ne smemo zapravljati za nekaj, česar si ne moremo niti privoščiti niti plačati. Odgovornost je popolnoma drugačna. Če bi bilo več družinskih podjetij, bi bilo stanje v naši lepi domovini boljše,« sklene Aleš.