Intervju ob podelitvi EY nagrade odličnosti za družinsko podjetje 2021 podjetju Intra lighting

Vaše poslanstvo je, da ste 'prinašalci svetlobe' v številna podjetja, obrate doma in po svetu. Kateri vidiki so pri izpolnjevanju tega poslanstva še posebej pomembni?

Marino: Kar precej let smo potrebovali, da smo definirali, kaj je naše poslanstvo. Da smo si postavili ljudi, torej uporabnike svetlobe na prvo mesto. Na drugem je prostor, v katerem  bodo ljudje delali, uživali, stanovali, kupovali. Ta prostor potrebuje svetlobo, ki je torej na tretjem mestu. Zadovoljiti mora predvsem ljudi in poudariti tiste lepe dele arhitekture, ki so ključni za prijetno bivanje. Svetilka, ki jo ustvarja, je še vedno na četrtem mestu. Seveda delamo svetilke, a s tem poslanstvom v mislih. Naše svetilke spoštujejo naše zlato pravilo, da je svetloba samo tam, kjer je potrebno, kolikor je potrebno in kadar je potrebno. To je pomembno z vidika potrošnje energije, pa tudi z vidika: »manj je več«. In to ni popolnoma nič drugače v EU ali v drugih kulturah sveta, različnih verah in navadah.

»Vsako podjetje, ki se ne širi, je obsojeno na propad,« ste dejali Marino. Kako se boste še širili, razvijali vi? Kje so meje? Kam si želite še prodreti?

Marino: Podjetja so kot ekipni športni klubi, klubi nogometa, košarke, ne pa individualnega športa. Ker tukaj timsko delo zmaguje. Verjetno si predstavljate, da vsaka ekipa rada zmaga. Vendar da zmaga, mora precej garati, delati, imeti jasno strategijo in to je tisto, kar tudi v podjetjih počnemo. Ljudje, ki delajo v podjetju, ki zmaguje, so motivirani. In to motivacijo je pomembno držati. Temelji na ljudeh, odnosih in tudi na znanju. Vendar je ključna inovativnost – tudi v športu obstaja. Je tisto, kar postavlja podjetje v privilegiran položaj in mu omogoča, da raste. To je pomembno za samo podjetje, pa tudi za kraj in za državo. Bistvo je, da je tekma v tretji ligi nogometa gledana samo v lastni in sosednji vasi. Zato nam je bil vedno izziv, da tekmujemo po celem svetu. Trg je ogromen. Možnosti so neskončne. Je pa dejstvo, da je nemogoče rasti samo na eni lokaciji. Zato smo v zadnjih letih kar precej vlagali tudi na druge kontinente iz več razlogov. Države z multinacionalkami so vedno stabilne. Krize se dogajajo po različnih kontinentih, in redko po celem svetu, kar je danes primer covida. Če ni rasti, pade motivacija, podjetje se ustavi. Večina podjetij lahko funkcionira brez vlaganj in dela mogoče eno leto, mogoče tri, zagotovo pa ne več kot pet let. 

Oba sta s podjetjem rasla. Kdaj in zakaj sta se odločila, da bosta vsak na svoj način nadaljevala delo staršev v družinskem podjetju? Ste se zato morala še bolj dokazovati? 

Nika: Vsekakor je bila prednost, da je bilo v Intra lightingu odprtih več področij in sem si lahko izbirala, kaj me zanima ter se v tem preizkusila. Da sploh vidiš, ali ti je neko področje všeč in ali si na njem dober. Ko začneš konkretno delati, pa je po eni strani težje, saj od tebe pričakujejo več. Meje, kdaj si sodelavec, kdaj starš v začetnih fazah še ni. Da se dokažeš – ne samo pri starših, ampak tudi pri sodelavcih – moraš narediti več. Včasih imaš morda občutek, da te drugi gledajo, da si tu samo zato, ker si hči ali sin. Ta del moraš premagati in se dokazati.

Anej: V podjetju sem začel že zgodaj – vsako poletje sem tu opravljal prakso. Opravljal sem zelo raznolika dela, ki so mi bila manj ali pa bolj všeč, a sem jih dojemal kot izziv in si jih naredil na svoj način zanimiva. Po nekaj letih v proizvodnji sem rekel, da ne bom samo tega počel in da bi delal tudi kaj v razvoju. Vedno mi je bilo zanimivo razvijati, narediti nekaj novega. Že več kot 15 let nazaj sem začel risati prve lučke in jih čez poletje razvil. Nekaj let sem se odmaknil iz Intra lightinga, saj sem bil v drugem podjetju, ki je sicer tudi naše. Tam sem bil devet let in pridobil veliko izkušenj z delom z ljudmi ipd. Dobil sem tudi malo 'trde kože'. Ko sem tam prišel do nekega mejnika, ko se nisem mogel več razvijati, sem se spet vrnil v svoj 'poklic' oz. k temu, kar me je vedno veselilo. Takrat sem prevzel razvoj. Že od malih nog sem vedno užival v razvijanju, bil sem ljubitelj lego kock, udeleževal sem se tudi raznih tekmovanj na Fishertechnik. Od malih nog imam razvoj v mezincu.

V zadnjem obdobju ste veliko investirali v robotizacijo, avtomatizacijo in selitev na novo lokacijo. Kako svetla je prihodnost za Intra lighting?

Živimo v prostoru, kjer so človeški viri omejeni. Danes naše šolstvo producira in bruha visoko kvalificirane, izobražene, univerzitetne ljudi na trg in zagotovo bo v prihodnosti pomanjkanje delovne sile. Še posebej ker smo v Evropi ali pa vsaj v Sloveniji včasih preveč alergični, da pridejo k nam priseljenci. Seveda je treba tudi to načrtovati. Vsako stvar je treba planirati, v podjetju pa še posebej. To je edini možen izhod, da zadeve še bolj robotiziramo, čeprav smo jih že zelo veliko do sedaj. Stroji lahko delajo sami, tudi ko ljudi ni v tovarni, to je sicer teoretično, praksa je drugačna. Dejstvo je, da se stroji ne zmotijo. Njihova produktivnost je tudi med malico. Ampak tukaj je tekma in moram reči, da tudi na Kitajskem, ki je tovarna celega sveta, začenjajo robotizirati, saj jim pri več kot milijardi ljudi zmanjkuje delavcev. V ZDA so v začetku 18. stoletja stroje razbijali, ker so se bali, da ne bodo imeli delovnih mest. Delovna mesta bodo vedno, ker je vse več stvari treba postoriti v storitvah, v servisiranju, samo proizvodnjo pa je treba vedno bolj avtomatizirati in robotizirati. 

Kakšno bo vaše podjetje čez 20 let? Kakšni so vaši cilji, vizija?

Marino: Že danes veliko delamo v smeri, da nam bo evropski trg, ki nam danes predstavlja 78 %, predstavljal maksimalno 60 % ali manj. Kar seveda ne pomeni, da bomo evropski trg zanemarili, ampak da moramo bistveno bolj razviti druge trge. Svet je velik. Ne s prodajo, kar vemo, da je neizvedljivo, ampak s kopijo tovarn, ki jih imamo v Evropi, prodreti tudi v ZDA. Zagotovo pa bomo šli tudi na druge trge. Na Kitajsko ne gledam kot na izziv, da bi tam kaj postavljali, so pa zagotovo zanimive Indija, JV Azija, Srednji vzhod. To so tržišča, na katera bomo v naslednjih 20 letih zagotovo prenesli stvari. To je praksa velikih multinacionalk. Ko je npr. kriza v Evropi in si preveč odvisen od evropskega trga in se ciklično ponavlja, te zelo prizadene. Če pa delaš tudi na drugih kontinentih – gospodarske in finančne krize so vedno regionalne – si od lokalnih kriz neodvisen, saj posluješ po celem svetu. Recept je isti kot sem že povedal: svetloba je za vse ljudi na tem svetu, vsi jo enako dojemajo. Ko veliko vlagamo v razvojne projekte in inovacije, je to tisto, kar postavlja ekipo kateregakoli kontinenta v položaj, da je lahko motivirana, samozavestna in uspešna.  

Kakšna spodbuda ali obveznost je EY nagrada odličnosti za družinsko podjetje 2021, ki ste jo prejeli? 

Marino: Nagrado je vedno zelo lepo prejeti. Veseli smo bili že pred leti, ko so nas uvrstili v knjigo uspešnih slovenskih družinskih podjetij. Biti izbran za zmagovalca je velika čast, še posebej, ker v podjetništvu ne obstajata srebrna in bronasta medalja, vedno je samo zlata – ali si dobil posel ali si vlagal, pa ga nisi dobil. Nagrada je vsekakor še večja spodbuda in motivacija. Nagrade so vedno pomembne. Predstavljajte si, da pridete v vinoteko, kjer je 46 cabernet sauvignonov, ki je mimogrede moje najljubše vino. Ne poznate jih, ločujete jih samo po etiketah. Zagotovo boste izbrali ali pa vsaj poskusili tisto, ki ima medaljo. Menim, da je takšno priznanje za podjetje izjemno pomembno in zagotovo ga bomo znali tudi ustrezno promovirati.

Kakšen je 'recept', da nekdaj malo družinsko podjetje preraste v mednarodno korporacijo?

Marino: Recept je izredno preprost. Ko je podjetje majhno, je bolj enostavno, saj vse temelji na timskem delu, pri katerem so vsi seznanjeni z vsem ali skoraj z vsem, vsi razumejo, kakšna je smer, vsi se eden od drugega učijo in pokrivajo več področij … Seveda je to omejitev za rast. Vendar ko ti ljudje postanejo samostojni in sposobni svoj znanje in izkušnje širiti dalje, začnejo nastajati oddelki, prihajajo novi sodelavci, ki prenašajo to isto kulturo naprej, takrat je mogoče narediti naslednji korak. In če znaš te korake ponavljati, je zelo enostavno priti do korporacije. Če danes gledamo ameriške korporacije, ki temeljijo na znanju in inovativnosti, ali kitajske, ki bazirajo na masi zaposlenih in cenah, to zagotovo ni naša smer. Naša smer je, da ustvarjamo prijetno okolje za uporabnike, tj. naše končne kupce, in tiste, ki jim kreirajo prostore. Kontinent je ogromen. Nekateri hočejo že iti na Mars in na druge planete, a pred nami je v tem trenutku Zemlja in ne ostali planeti.