3 minutno branje 18. sep. 2020
Deklica meditira v gozdu

Trajnostno poročanje v Sloveniji – obveznost ali priložnost?

Avtor/ica Primož Kovačič

EY Slovenija, Associate partner, vodja storitev finančnega računovodstva in svetovanja

Strokovnjak za slovenske (SRS) in mednarodne standarde računovodskega poročanja (MSRP).

3 minutno branje 18. sep. 2020

Rezultati analize trajnostnega poročanja v Sloveniji: precej prostora za izboljšanje.

Okoljska ozaveščenost in ravnanje sta nam danes denimo pod pojmoma ločevanje odpadkov in ponovna uporaba, vsem dobro znana. Kako pa lahko pravne osebe, družbe, podjetja, organizacije kot ključni akterji v gospodarstvu priložijo svoj lonček k zavedanju pomembnosti trajnostne naravnanosti in razvoja, ki posledično vplivajo na varstvo okolja, stabilnejšo rast, povečanje zaupanja v trg in zmanjševanje družbene neenakosti? Pri tem je zelo pomemben tudi vidik transparentnost; večjo težo temu prinaša nefinančno poročanje, s katerim podjetja svojim deležnikom razkrivajo, kako se soočajo s to globalno problematiko.

Vedno več držav trajnost implementira v svoj pravni red. Tudi slovenski državni zbor je marca 2017 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1J), ki je zakonsko uvedel zaveze k razkrivanju podatkov o nefinančnem poslovanju. Te se nanašajo na velike družbe, ki so subjekti javnega interesa, ter katerih povprečno število zaposlenih je na bilančni presečni dan večje od 500 in na družbe, ki so zavezane k pripravi konsolidiranega letnega poročila z več kot v povprečju 500 zaposlenimi na konsolidirani ravni. Vse družbe, ki ustrezajo kriterijem ZGD-1J, morajo tako v svoja letna poročila znotraj poslovnega leta vključiti tudi:

  • izjavo o nefinančnem poročanju (ta mora vsebovati vsaj informacije o okoljskih, socialnih in kadrovskih zadevah, spoštovanju človekovih pravic ter o zadevah v zvezi z bojem proti korupciji in podkupovanju) in
  • opis poslovnega modela trajnostnega poslovanja (predstavitev glavnih tveganj trajnostnih elementov; opis načinov, kako tveganja zmanjšujejo oziroma jih rešujejo v primeru resnejših škodljivih vplivov na družbo in okolje).

Trajnostno poročanje podjetjem omogoča, da svoje vrednote predstavijo zainteresirani javnosti.

Tudi v družbi EY Slovenija se vsakodnevno trudimo za čim višjo raven trajnostne naravnanosti tako do naših zaposlenih, kot do naših strank ter širše v gospodarskem in javnem prostoru. V ta namen smo izvedli interno analizo glede ustreznosti in zadostnosti trenutne ravni trajnostnega poročanja. S to analizo želimo tudi druga podjetja spodbuditi, da v svoje strateške usmeritve vpeljejo trajnostne vidike. V analizo smo poleg zakonsko predpisanih elementov v trajnostnem poročilu zajeli tudi njihovo vsebino, jasnost sporočila, inovativnost, obliko poročila ter pridobitev neodvisnega mnenja glede na ustreznost poročila. Ravno ti dejavniki ločijo trajnostno naravna in odgovorna podjetja, ki stremijo k optimizaciji družbe in okolja od tistih, ki zgolj izpolnjujejo zakonske predpise.

Več kot

50 %

poročil je vsebovalo pomanjkljive trajnostne informacije

Po zadnjih javno dostopnih podatkih v času izdelave analize je kriterijem za obvezno vključitev nefinančnih podatkov ustrezalo približno 90 slovenskih podjetij oziroma skupin, a v skladu z ZGD-1J je bilo pripravljenih le 33 pregledanih poročil. Šest podjetij v svoje poročilo ni vključilo niti enega zakonsko predpisanega trajnostnega elementa, več kot polovica pa je imela pomanjkljiva razkritja. Podjetja so največ pozornosti namenila poročanju o okoljskih in kadrovskih zadevah ter družbenemu vidiku, informacij o spoštovanju človekovih pravic in boju proti korupciji pa v večini niso razkrivala.

Evropska zakonodaja na tem področju dopušča, da lahko podjetja elemente poročajo tudi v različnih okvirih poročanja, a voljo jih je nekaj več kot 20. V naši analizi letnih poročil so bili največkrat uporabljeni standardi za poročanj o trajnosti GRI (Global reporting iniciative). Leta 2017 je po GRI standardih o trajnosti poročalo 93% od 250 največjih svetovnih podjetij, med njimi tudi 21 slovenskih podjetij.

Neodvisno mnenje zunanje institucije o zakonski ustreznosti poročila pa so pridobila le štiri podjetja iz našega pregleda. V večini evropskih držav z izjemo Francije, Italije in Španije, regulatorji še ne zahtevajo pregleda ustreznosti vsebine nefinančnega poročila. V enajstih državah pa regulatorji na drugi strani zahtevajo tudi pregled konsistentnost podatkov trajnostnega poročila s podatki v finančnem poročilu. Za prostovoljne preglede se znotraj EU odločajo večinoma velika podjetja v Srednji, Zahodni in Severni Evropi.

Ugotovitve naše analize kažejo, da se slovenska podjetja še vedno premalo zavedajo pomembnosti trajnostne strateške usmeritve in večinoma le skopo ustrežejo poročanju zaradi zakonskih zahtev, in kažejo na potrebo, da se bomo v bodoče morali vedno bolj zavedati, da trajnostno poročilo različnim deležnikom lahko prinaša enako težo kot finančno poročilo. Vodstvo podjetja se mora zavedati pomena trajnostnega razvoja in slediti zgledom iz tujine, prav tako pa upoštevati, da je pomembno o tem poročati tudi prek drugih kanalov.

Vzpostavite stik z nami

za dodatne informacije o trajnostnem poročanju

Povzetek

Vedno več držav trajnost implementira v svoj pravni red. Tudi slovenski državni zbor je marca 2017 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1J), ki je zakonsko uvedel zaveze k razkrivanju podatkov o nefinančnem poslovanju. Te se nanašajo na velike družbe, ki so subjekti javnega interesa, ter katerih povprečno število zaposlenih je na bilančni presečni dan večje od 500 in na družbe, ki so zavezane k pripravi konsolidiranega letnega poročila z več kot v povprečju 500 zaposlenimi na konsolidirani ravni.

O članku

Avtor/ica Primož Kovačič

EY Slovenija, Associate partner, vodja storitev finančnega računovodstva in svetovanja

Strokovnjak za slovenske (SRS) in mednarodne standarde računovodskega poročanja (MSRP).