Kakšne spremembe torej prinaša šesta direktiva?
1. Harmonizacija definicije kaznivega dejanja in kaznive dejavnosti
Ena glavnih sprememb, ki jo uvaja šesta direktiva, je opredelitev in s tem harmonizacija pojma »kaznive dejavnosti«, ki predstavlja predhodno kaznivo dejanje za pranje denarja, in »kaznivega dejanja pranja denarja«, s čimer določa vrste naklepnih ravnanj, ki se smatrajo kot kaznivo dejanje pranja denarja.
V 1. odstavku 2. člena direktiva opredeljuje »kaznivo dejavnost« kot vsako kaznivo udeležbo pri storitvi kaznivega dejanja, ki se v skladu z nacionalnim pravom kaznuje z odvzemom prostosti ali z varnostnim ukrepom z najvišjo predpisano kaznijo nad enim letom ali najnižjo prepisano kaznijo nad šestimi meseci. Ne glede na izpolnjevanje teh meril, je v nadaljevanju navedenih 22 kategorij znotraj katerih kazniva dejanja predstavljajo kaznivo dejavnost. Med omenjenimi kategorijami se v šesti direktivi prvič pojavi tudi »kibernetski kriminal«, s čimer direktiva razširja področje pranja denarja za večjo učinkovitost pri izkoreninjanju tega kaznivega dejanja.
2. Širitev regulatornega obsega
Šesta direktiva razširja kazensko odgovornost na udeležence pri kaznivih dejanjih pranja denarja. V skladu z navedenim se pomoč in napeljevanje k pranju denarja smatrata kot kaznivo dejanje pranja denarja in bosta kaznovana s kazenskimi sankcijami. Kazenski zakonik (KZ-1) že določa, da se udeležba in pomoč kaznujeta, kot da bi posameznik kaznivo dejanje storil sam, lahko pa tudi mileje.
3. Kazenska odgovornost za pravne osebe
Ker veljavni pravni predpisi na področju pranja denarja niso urejali kazenske odgovornosti pravnih oseb, šesta direktiva razširja kazensko odgovornost tudi na pravne osebe. To pomeni, da bo pravna oseba odgovorna za kaznivo dejanje pranja denarja, če se ugotovi da je oseba, ki ima vodilni položaj v pravni osebi, v korist pravne osebe storila kaznivo dejanje pranja denarja, ali če ta oseba ni opravila zadostnega nadzora ali kontrole in je s tem dovolila, da je bilo v korist pravne osebe storjeno kaznivo dejanje s strani podrejene osebe. Direktiva predvideva tudi dodatne sankcije za pravne osebe, na primer prenehanje upravičenosti do javnih ugodnosti ali pomoči, začasno ali trajno onemogočenje dostopa do javnih sredstev, vključno s postopki javnega naročanja, nepovratnimi sredstvi in koncesijami, začasna ali trajna prepoved opravljanja poslovnih dejavnosti in druge. V Sloveniji Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD) določa odgovornost pravne osebe za kaznivo dejanje pranja denarja določeno v KZ-1. V skladu z ZOPOKD med drugim pravna oseba kazensko odgovarja za kaznivo dejanje pranja denarja, ki ga je storilec storil v njenem imenu, na račun ali v korist pravne osebe, če so njeni vodstveni ali nadzorni organi vplivali na storilca ali mu omogočili, da je storil kaznivo dejanje, ali opustili dolžno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja njim podrejenih delavcev. Pravne osebe se kaznujejo z denarno kaznijo najmanj 50.000 EUR ali največ do zneska dvestokratne povzročene škode ali protipravne premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Poleg tega lahko sodišče izreče kazen prenehanja pravne osebe, če je bila njena dejavnost v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih dejanj. Sodišče lahko izreče tudi varnostne ukrepe odvzema predmetov, objave sodbe ali prepovedi določene gospodarske dejavnosti pravni osebi.
4. Daljše zaporne kazni za fizične osebe
Omeniti velja tudi, da glede na trenutno veljavno ureditev šesta direktiva določa daljšo zaporno kazen za fizične osebe, in sicer zahteva zagotovitev ukrepov za kaznovanje z najvišjo predpisano zaporno kaznijo najmanj štirih let.
To izkazuje prizadevanje EU za strožjo obravnavo posameznikov, katerim se dokaže kaznivo dejanje pranja denarja, hkrati pa prizadevanje za usklajenost predpisov na področju preprečevanja pranja denarja v vseh državah članicah, ki jih direktiva zavezuje. Omeniti velja tudi, da imajo številne države članice EU že določeno višjo najvišjo predpisano kazen, kot jo določa ta direktiva. Tudi KZ-1 predpisuje, da se kaznivo dejavnost pranja denarja kaznuje z zaporom do petih let oziroma do osmih let v primeru velike vrednosti denarja ali premoženja, oziroma do deset let v primeru, da je dejanje storjeno v hudodelski združbi.
5. Sodelovanje članic
Poleg tega šesta direktiva spodbuja sodelovanje držav članic pri pregonu oseb, ki izvajajo kaznivo dejanje pranja denarja. Kadar je za kaznivo dejanje pranja denarja pristojna več kot ena država članica, najnovejša direktiva določa vrsto dejavnikov, ki jih je treba upoštevati pri določanju pristojnosti določene države članice, in sicer, kje je bilo storjeno kaznivo dejanje, katero državljanstvo ima ali kje ima prebivališče storilec, katera je država izvora žrtve (žrtev), in na katerem ozemlju je bil storilec najden.
Priprave na šesto direktivo
Države članice, ki jih direktiva zavezuje, morajo določbe direktive implementirati do 3. 12. 2020.
Četudi direktiva posega zlasti na kazenskopravno področje, širitev inkriminacije kaznivega dejanja pranja denarja, strožje kazni in kazenska odgovornost za pravne osebe predstavljajo jasno sporočilo, da bodo organi pregona okrepili pregon pranja denarja. To pomeni, da bodo zavezanci ob odkrivanju znakov kaznivih dejanj pranja denarja s strani organov pregona izpostavljeni poostrenem nadzoru regulatorja in pod budnim očesom javnosti glede učinkovitosti delovanja notranjega kontrolnega okvirja za preprečevanje pranja denarja.
AML interni kontrolni okvir (Vir: EY 2020)
Kontaktirajte nas za več informacij
Povzetek
Šesta direktiva o pranju denarja in financiranju določa minimalna pravila opredelitve kaznivih dejanj in sankcij, s čimer omogoča učinkovitejše in hitrejše čezmejno sodelovanje med pristojnimi organi.
