Prenos direktive CSRD v lokalno zakonodajo držav EU

Aktualne novice in trendi na področju trajnostnosti in poročanja o trajnostnosti 

V EY Slovenija v sodelovanju z mednarodno ekipo izkušenih EY strokovnjakov pripravljamo aktualen pregled zakonodajnih informacij glede poročanja o trajnostnosti in izbor drugih aktualnih trajnostnih tem. Če želite novice prejemati v vaš e-nabiralnik, se prijavite tukaj.

Prenos direktive CSRD v lokalno zakonodajo držav EU

Kot smo že poročali v predhodnih novicah, so morale države članice EU prenos direktive CSRD v lokalno zakonodajo zaključiti do  6. julija 2024. Do meseca septembra je to uspelo le 18. od 27. držav članic, med katerimi pa ni Slovenije. V slovensko zakonodajo Direktivo CSRD prenaša predlog Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M), katerega rok za sprejetje se skrajno odmika in še ni znan, čeprav naj bi države članice prenesle direktivo v lokalni pravni red do konca leta 2024. Ta zamuda lahko povzroči dodatne izzive za podjetja, ki morajo izpolnjevati zahteve CSRD že v prvem letu poročanja. Nekatera podjetja se lahko odločijo za prostovoljno poročanje, tudi če njihova matična država še ni dokončala zakonodaje.

Najbolj pogosto zastavljena vprašanja o CS3D

Direktiva o skrbnem pregledu podjetij (CS3D) je začela veljati 25. julija in se bo leta 2027 začela uporabljati za največja podjetja. Zakonodaja opisuje zahteve za podjetja, da izvajajo ukrepe skrbnega pregleda v svoji globalni verigi dejavnosti in svojih dejavnostih za preprečevanje, ublažitev in odpravo škodljivih vplivov na človekove pravice in okolje. Evropska komisija je objavila vprašanja in odgovore o CS3D, ki zajemajo vprašanja v zvezi z uporabo, področjem uporabe, obveznostmi, uveljavljanjem, zaščitnimi ukrepi in vplivi direktive.

Študija o izvajanju Evropskih standardov poročanja o trajnostnem razvoju 

25. julija je Evropska svetovalna skupina za finančno poročanje (EFRAG) objavila študijo o zgodnjih praksah izvajanja Evropskih standardov poročanja o trajnostnem razvoju (ESRS), ki temeljijo na študiji izbranih velikih podjetij v EU v drugem četrtletju 2024. Področja fokusa ugotovitev segajo med dvojno pomembnostjo, podatkovnimi točkami, vrednostno verigo in organizacijskimi pristopi. Da bi pomagala pri izvajanju ESRS v okviru CSRD, je Evropska komisija avgusta objavila nov sklop pogosto zastavljenih vprašanj, da bi odgovorila na pogoste dileme v zvezi z obsegom, datumi uporabe in izjemami CSRD. Dokument vsebuje tudi pojasnila o razlagi nekaterih določb o poročanju, ki jih je CSRD uvedla v računovodsko direktivo EU, direktivo o reviziji, uredbo o revidiranju in direktivo o preglednosti, ter nekatere določbe uredbe o razkritju trajnostnih financ (SFDR).

Cene ogljika in razmere na trgu

V juliju je pobuda Science Based Targets (SBTi), ki preverja korporativne neto ničelne cilje, izdala štiri tehnične publikacije o premislekih za učinkovitejši pristop k merjenju emisij obsega 3. Prva publikacija, dokument za razpravo o obsegu 3, opisuje možne uporabe ogljikovih »odpustkov« za olajšanje zmanjšanja emisij obsega 3, vendar opozarja na potrebo po "nadaljnjih raziskavah, testiranju, učenju in izpopolnjevanju", preden vključi uporabo ogljikovih odpustkov v svoj standard. Ta dokument sledi napovedi SBTi iz aprila 2024, da bo podjetjem omogočila uporabo ogljikovih odpustkov za zmanjšanje emisij obsega 3, kar je spodbudilo močno razpravo o tem, ali bi takšna politika spodkopala obljube podjetij glede podnebja. SBTi je pozneje odstopil od spremembe politike in izjavil, da bo vsaka sprememba njegovega standarda "podprta z dokazi."

Drugi ključni mejniki trajnostne politike

ZDA so 19. julija objavile vladno strategijo za boj proti onesnaževanju s plastiko, vključno z zavezo, da bodo do leta 2035 postopno opustile zvezna naročila plastike za enkratno uporabo, kot je navedeno v informativnem listu, ki ga je objavila Bidnova administracija. Vlada ZDA je največji kupec potrošniškega blaga na svetu in ta ukrep bi lahko pomembno vplival na ponudbo številnih običajnih plastičnih izdelkov.

18. avgusta je v veljavo stopil zakon Evropske unije (EU) o obnovi narave. Nova zakonodaja določa zavezujoč cilj EU, da do leta 2030 obnovi vsaj 20 % kopenskih in morskih območij EU ter do leta 2050 vse ekosisteme, ki jih je treba obnoviti. Ključni element strategije EU za biotsko raznovrstnost je cilj obnovitev degradiranih ekosistemov v vseh državah članicah, pomagati doseči cilje EU na področju podnebja in biotske raznovrstnosti ter povečati prehransko varnost.

Prihajajoči ključni mejniki:

• September 2024: Odbor za mednarodne standarde revizije in zagotavljanja (IAASB) naj bi dokončal svoj standard zagotavljanja trajnosti, ISSA 5000.
• Oktober 2024: COP16 (Biološka raznovrstnost) se bo začel v Caliju v Kolumbiji.
• November 2024: COP29 (Podnebje) se bo začel v Bakuju v Azerbajdžanu.
• Konec leta 2024 oziroma začetek leta 2025: EFRAG bo začel posvetovanje o sektorsko-specifičnih ESRS in prilagojenih ESRS za podjetja izven EU.