Za koga bodo veljali novi standardi?
Novi standardi se bodo uporabljali za vsa podjetja, za katere velja Direktiva o poročanja podjetij o trajnosti (v nadaljevanju CSRD). To so mala in srednje velika podjetja (MSP)[1], ki kotirajo na borzi, pri čemer bodo upoštevane njihove posebnosti. CSRD velja tudi za velika podjetja[2], ki so bodisi EU podjetje ali EU podružnica neevropskega podjetja. Tretja kategorija, za katero velja Direktiva CSRD, so zavarovalnice in kreditne institucije, ne glede na njihovo pravno obliko.
Mala in srednje velika podjetja, za katere CSRD ne velja, sicer ne bodo zavezana k uporabi Evropskih standardov poročanja o trajnosti, lahko pa o svojem napredku poročajo na prostovoljni osnovi.
Kdaj se bodo novi standardi poročanja začeli uporabljati?
ESRS bodo začeli veljati med letoma 2024 in 2028, odvisno od tipa in velikosti podjetja. Prehod bo potekal v treh fazah:
- 1. januar 2024 – standardi se bodo začeli uporabljati za vsa podjetja, za katera že velja Direktiva o nefinančnem poročanju, kot so velika podjetja, ki kotirajo na borzi, velike banke in velike zavarovalnice (vse z več kot 500 zaposlenimi),
- 1. januar 2025 – uporaba standardov za velika podjetja, za katera trenutno ne velja direktiva o nefinančnem poročanju,
- 1. januar 2028 – standardi se bodo uporabljali za velika podjetja iz tretjih držav.
Katere ključne poudarke prinašajo novi standardi?
Osnovna načela, kot sta dvojna pomembnost (podjetja so zvezana k poročanju o svojih vplivih na okolje in ljudi in tudi o finančni pomembnosti) in zahteva po poročanju iz celotne vrednostne verige o širokem naboru tem, so v novih standardih ohranjena.
ESRS so sicer sestavljeni iz dvanajstih standardov, ki se nanašajo na različna področja, kot so onesnaženje, delavci v celotni verigi, potrošniki in končni uporabniki, poslovno ravnanje, uporaba virov in krožno gospodarstvo, itd.
Nekatere vsebine iz prejšnjih različic so bile poenostavljeno, odpravljene ali posodobljene. Ključne novosti novih standardov so:
- Nekatere zahtev po razkritju so v novih standardih prostovoljne (npr. načrt za prehod na biotsko raznovrstnost).
- Določene zahteve po obveznem razkritju (tj. razkritija, ki niso predmet ocene pomembnosti) so postale predmet presoje pomembnost (npr. podnebne spremembe). V praksi to za podjetja pomeni, da morajo v primeru, da so po direktivi zavezana k trajnostnem poročanju in ugotovijo, da določena sprememba za njih ni pomembna tema in zato o njej na bodo poročala, to oceno tudi obrazložiti.
- Uvedba olajšav pri postopnem uvajanju, ki bodo podjetjem, zlasti manjšim, omogočile več časa za izvajanje postopkov zbiranja podatkov in poročanja. Prvi sklop ESRS uvaja olajšave za eno, dve ali tri leta.
[1] MSP: manj kot 250 zaposlenih in čisti prihodki od prodaje 50 milijonov EUR ali vrednost aktive manj kot 43 milijonov EUR.
[2] Veliko podjetje je opredeljeno v Direktivi 2013/34/EU.
Povzetek
Novi standardi se bodo uporabljali za vsa podjetja, za katere velja Direktiva o poročanja podjetij o trajnosti in bodo uporabnikom izjave o trajnostnosti omogočale razumevanje vpliva posameznih podjetij na ljudi in okolje.
