Orodjarstvo Gorjak d.o.o.

Družinska podjetja v tujini bolj cenjena

Začetki podjetja segajo v leto 1980, ko sta Franjo Gorjak in njegov oče, ki je bil med drugim tudi podjetnik v Nemčiji, po njegovi vrnitvi v domovino ustanovila prvo podjetje družine Gorjak. Takrat so se ukvarjali s tiskom na očala in svinčnike, poslovali so po celotni Jugoslaviji, leta 1989 pa sta dejavnost zamenjala z brizganjem plastike in izdelavo orodij. Naslednja leta so bila turbulentna: podjetje je začelo iskati posel v Nemčiji, tako so se z izvažanjem v tujino dokončno ustalili predvsem na področju takrat zahodne Nemčije. Družinske vrednote so v tujini še posebej cenjene. »V tujini vedo, da bo družina največ izgubila, če gre kaj narobe, zato v nas bolj zaupajo. Bolj nas cenijo in na to karto smo pridobili že marsikateri posel,« poudari Marko, ki je v podjetju zadolžen za prodajo in je tudi namestnik direktorja. Podjetje strankam ponuja celovite rešitve: od začetnega 3D modela do končnega izdelka oz. izdelave, kar jim omogoča krajše dobavne roke in večjo fleksibilnost. Tudi slednje je pripomoglo, da so postali uspešni slovenski izvozniki.

Vzgojena v delavnici

Oba brata Gorjak pravita, da sta se za zaposlitev v podjetju odločila povsem po lastnih željah: »Čisto preprosto sva se sprehajala po delavnici, sama odkrivala zakaj sploh gre, rasla sva s podjetjem in z njim živela, nikdar pa nisva bila prisiljena, da bi tukaj morala ostati. Če bi se odločila drugače, bi lahko odšla ... Ampak sva ostala in živiva to zgodbo naprej.« Do podjetja čutita tudi veliko odgovornost – da ga nekoč predata v roke naslednjim rodovom. »Rodila sva se v delavnico, ko je bilo zaposlenih pet, danes jih je 65; vse skupaj raste in sam ne vidim razloga, da bi podjetje zapustil, delal bom v dobrobit podjetja, kot tudi moj brat in celotna družina, čeprav bi to morda za sabo potegnilo nastanek konfliktov. A navsezadnje je družinsko podjetje najpomembnejše,« dodaja Marko, ki vidi prednost družinskega podjetja v tem, da bo družina vedno držala skupaj.

Oče Franjo dodaja, da je bil prenos podjetja na sinova ves čas njegova želja, zato je bil vesel in ponosen, da sta sinova svoje izobraževanje in karierno pot posvetila podjetju. Na silo, pravi, nič ne gre, prodaja podjetja po vsem vloženem trudu pa se zdi nesmiselna. 

Franjo je še vedno 100-odstotni lastnik podjetja in upokojitve še ne načrtuje. Sinovoma želi stati ob strani dokler bo mogoče, prenos lastništva pa bo postopen. Z ženo Aido se rada pošalita, da bosta kljub temu, da je Franjo osem let starejši, v pokoj odšla istočasno. Skupno življenje doma in v poslu seveda ni enostavno in brez konfliktov, a so se jih s časom naučili brzdati. Življenje s podjetjem je za vse postalo način življenja: delo sicer vedno nosijo tudi domov, a jim družinsko podjetje hkrati prinaša številne prednosti, kot je na primer bolj svobodno razporejanje z delovnim časom.

Priimek ni pogoj za uspeh

Čeprav je podjetje družinsko, znanje postavljajo na prvo mesto. Vodji konstrukcije in proizvodnje, ki sta v podjetju že četrt stoletja, člani družine popolnoma zaupajo, kot tudi vodji kakovosti, ki se je dokazal s strokovnostjo. Napredovanja v Orodjarstvu Gorjak niso pogojena z družinsko povezavo. »Z bratom verjameva, da se je potrebno ostalim zaposlenim dokazati in jim pokazati, da stvari obvladava, da nama ni vse dano in da nisva tu zato, ker se piševa Gorjak,« zatrdi Marko in dodaja, da z Miho v posel vlagata ogromno časa in energije. 

Za kadrovanje v podjetju skrbi celotna družina, zaposleni pa so sicer najbolj v rokah Franjove žene Aide, ki ima izjemen čut za ljudi. Vrata Gorjakovih so zaposlenim vedno odprta, vsak lahko poda predloge, pride rešit morebitno težavo ali zgolj na pogovor. Tega načela se je držal že Franjo, ki je bil vedno prisoten v delavnici, in tudi na sinova prenesel kulturo, da je nujno biti del ekipe. Končne številke so, po njihovem skupnem prepričanju, povsem brezpredmetne, če nimaš odnosa z ljudmi. Kljub rednemu sestankovanju, so redko prisotni vsi člani družine in vodstva: pogosto odločitve sprejemajo tudi ob jutranji kavi, 'resne' zadeve pa rešujejo na kosilih izven prostorov podjetja. Tudi sistemi nagrajevanja temeljijo na zaupanju, saj je to razen redkih izjem, popolnoma prepuščeno vodjem posameznih oddelkov, upoštevajo pa tudi komentarje zaposlenih. Zaupanje je po Markovih besedah za Gorjakove »ena najpomembnejših vrednot, saj le na trdnih temeljih podjetje lahko raste in dosega nove razsežnosti«.

Opazili so jih tudi v BMW-ju

Konec leta 2014 je na podjetje prispel dopis. Ta zanje sicer ni bil nobeno presenečenje, saj jim strank ne primanjkuje, vseeno pa so se po prebranem zgolj nemo spogledali. Nanje se je namreč obrnila družba BMW in jih poprosila za kratko predstavitev podjetja. Pripravili so nekaj predstavitvenega materiala in jim ga poslali, vendar niso pričakovali odziva. Pol leta ni bilo z BMW-ja nobenega glasu, nakar so se nekega dne predstavniki avtomobilskega velikana dobesedno pojavili pred vrati proizvodnje. Gorjakovi so jim razkazali podjetje in kmalu je iz Nemčije prišlo povpraševanje. Dobavni rok za obrezilno orodje (orodje za obrez odlitkov) je bil izjemno kratek, vendar so v Račah staknili glave, delali noč in dan in na koncu poželi velik uspeh. Z narejenim so bili v BMW-ju tako zadovoljni, da je danes v proizvodnji že deset manjših projektov, trenutno pa povprašujejo še po štirih.Morda jim BMW zaupa tudi zaradi njihove nenehne skrbi za izboljšave in napredek: njihov strojni park vsako leto postane močnejši za tri ali štiri stroje. Z lansko investicijo milijon evrov v novo proizvodnjo tako prav nič ne zaostajajo za svetovno konkurenco.

V Orodjarstvu Gorjak so leto 2015 končali s 3,9 milijona evri prihodkov od prodaje, kar glede na leto poprej pomeni več kot 20-odstotno rast. Letos računajo na prihodek prek 4,3 milijona evrov, v prihodnjem pa načrtujejo še večjo investicijo, s katero bi dobiček skokovito narastel, saj bi z njim pridobili večje partnerje in poglobili odnose z obstoječimi. Dobičkov ne izplačujejo, saj ves denar vlagajo v razvoj podjetja. Velik izziv Marko vidi tudi v pomanjkanju kadra: »Dobrega strokovnega kadra ni, še posebej ne za poklice, ki bi jih krvavo potrebovali. Ves čas izobražujemo študente in dijake, saj je to edini način, da priučimo nov kader. Čez celo leto imamo objavljene razpise, tako da opažamo grozovito pomanjkanje delovne sile. Tu vidimo največji izziv za nadaljnje širjenje podjetja.«

Predanost in podpora kupcem je v družinskem podjetju najpomembnejša, ob bok pa postavljajo lastne ljudi. Želijo (p)ostati sodelavcem in okolju prijazno podjetje, ki bo zgled družbi: »Ne želimo si ustvarjati megalomanskih dobičkov in živeti na veliki nogi, temveč določen delež povrniti nazaj okolju; da vse začne rasti in gremo skupaj naprej.«