Preveč podjetij ali premalo sinov?
Franc starejši je dva osnovna programa – enega specializiranega za termoformiranje plastičnih elementov in drugega za predelavo pleksi stekla – zaradi velikosti poslovanja ločil. Slednji so bili temelji podjetja Plastoform Blanca, a je bila na začetku to samo ločena poslovna enota. Miha, ki je takrat že delal v prodaji, je bil vpet v posel s tem programom. Oče je najprej zaposlil direktorja, leta 2003, pet let po ustanovitvi, pa je direktor Blance postal najstarejši sin Miha. Plastoform Šmarjeta je v tem času nenehno rastel. V letu 2010, ko se je ustanavljalo podjetje Grupa Plastoform, pa je Franc mlajši tako prevzel direktorsko mesto Plastoform Šmarjete, ki se ukvarja z izdelavo plastičnih elementov.
Še pred tem so leta 2001 kupili dve manjši podjetji v Pazinu, ki se danes imenujeta Plastoform Istra in Istraplastika. Sprva so na podlagi javnega natečaja kupili večinski delež, preostale pa pozneje odkupili od manjšinskih delničarjev in sčasoma postali 100-odstotni lastniki.
Najmlajši sin Gašper je svojo priložnost dobil s prevzemom Papirotija novembra 2012. »Srednjo šolo sem zaključil ravno v tem obdobju, nadaljeval izredni študij na fakulteti in se takoj zaposlil v podjetju. Na začetku sem opravljal funkcijo vodje proizvodnje, vzporedno pa se sproti navajal na vodstvene funkcije podjetja ob asistenci očeta. Direktorsko funkcijo sem prevzel 1. januarja letos pri 22 letih,« o svoji karierni poti razlaga Gašper. Osnovna dejavnost podjetja so papirnate vrečke ter potiskani ovojni papirji.
Septembra 2010 so vsa podjetja združili v holding in ustanovili Grupo Plastoform. Za zdaj je oče 100-odstotni lastnik vsega, vendar tudi prenos lastništva ni več daleč. Ob tem oče Franc razmišlja o prihodnosti in tem, kako se bodo skupina ter sinovi razvijali v prihodnje: »Naslednja generacija je dobro pripravljena na sprejemanje novih izzivov in priložnosti, kar pa lahko prinese tudi določena tveganja. Tega se sam dobro zavedam, zato je to pogosta tema naših srečanj. S tem namenom smo tudi jasno postavili kazalnike uspešnosti. Pričakovanja pri nas so jasna: če sinovi niso uspešni kot direktorji na svojih položajih, je bolje, da se zaposlijo v neki drugi dejavnosti. Sam dajem velik pomen notranji kontroli podjetja in sposobnosti samokritike«.