Projekt na dolge poti
Čeprav pri Šternovih ne gre za družinsko podjetje velikih razsežnosti, pa člani družine pravijo, da se z besedno zvezo družinsko podjetje popolnoma poistovetijo.
»Naša celotna družina je naše podjetje, ki ima več kot 300-letno tradicijo. Verjamemo, da smo vsi člani drobni kamenčki v mozaiku življenj naših gostov.« Do turistične kmetije in družinskega posla imajo veliko odgovornost. »Naše zasebno življenje je popolnoma prepleteno s poslovnim. Nemogoče ga je ločiti. Deliti svoj topel dom z obiskovalci je vrlina, ki je ne zmore vsak. Skrbeti vsak dan za goste in jim poleg osnovnih storitev nuditi nepozabna doživetja na kmetiji, kot je denimo peka kruha v krušni peči, kuhanje marmelad ali nabiranje zelišč, je zahteven posel, v katerem je treba biti židane volje od jutra do večera. Sodelovanje, pomoč, složni družinski odnosi in vztrajnost se obrestujejo. To je projekt na dolge poti,« je zgovorna Barbara Štern.
Od gostov stalno prejemajo veselje, voščila, prijazne pozdrave, fotografije, pisemske razglednice, elektronska sporočila in iskrene ocene na trenutno najbolj obiskanih turističnih portalih, kot so Trip Advisor, Booking.com in Facebook. »Tam nam gostje namenjajo najvišje možne ocene,« ponosno pove Barbara in nadaljuje: »Vse navedeno torej pomeni, da naša družina uspešno opravlja svoje poslanstvo. Če se že en član ne bi strinjal z delom, ki ga opravljamo, stvari ne bi tekle tako gladko. Gost se mora v naši hiši počutiti dobrodošlega! Pozitivna energija se mora čutiti takoj, ko gost prestopi prag naše domačije.«
Nadaljevanje tradicije
Tudi vsakodnevna kmečka opravila so pomemben del njihovih življenj. V delo je že dobro vključen tudi starejši sin Aljaž, svoje znanje pa Barbara in Danilo prenašata tudi na hči Julijo.
»Srčno upava, da se bosta otroka odločila za nadaljevanje poti, ki sta jo pred tridesetimi leti začrtala moževa starša Angelca in Janez. Želiva si, da jo prepoznata kot perspektivno izbiro.
Skrb do živali in ljubezen do kmetovanja je vrednota, s katero odraščata najina otroka. Ker ju učiva delati in pomagati pri vseh opravilih na kmetiji, čutiva, da bo tranzicija potekala uspešno, kakor je potekala pri naju z možem. Takrat mnogi sploh opazili niso, da so kmetijo v svoje roke prevzeli mladi gospodarji,« pove Barbara, ki pravi, da otroka rasteta v duhu, da ima podeželje velik potencial in da imata z delom na kmetiji pred seboj perspektivno prihodnost in lepe obete za naprej. »Aljaž se že zaveda, da je treba vsako jutro in večer v hlevu nakrmiti živino, čez leto pa skrbno slediti k spravilu krme. To je odgovornost, ki ti enostavno mora prirasti k srcu. Vendar kot gospodarji na svoji zemlji vemo, kdaj je treba kaj postoriti. Kot lastnik in hkrati delavec vidiš stvari skozi drugačne oči. Veseli smo lahko, da imamo v teh časih hišo polno zadovoljnih ljudi!« pripoveduje Barbara Štern.