Labena, d. o. o.

Pot do najbolj inovativnih farmacevtskih in zdravstvenih rešitev

A pojdimo lepo po vrsti. Družina Ireninih staršev je na Ajdovskem imela gostilno. Ko je ta pogorela, so se preselili na Obalo in začeli znova. »Mislim, da imam v svojih koreninah kar nekaj podjetniškega duha, starši so nas učili, da se moramo znajti sami. Trije otroci smo tako prodajali sadje in hitro spoznali, da je za zaslužek ključna lokacija. To ni bilo nepomembno spoznanje, tudi pri Labeni mi je prišlo še kako prav. Zelo pomembno je, na katerem trgu si prisoten, a če si dober, se ti novi trgi odpirajo kar sami,« pripoveduje ustanoviteljica, sin Borut, danes direktor podjetja, pa doda, da je delati z mamo tako izziv kot nagrada. Še zanimivost: Labena je edino slovensko družinsko podjetje, kjer sta nagrado Gospodarske zbornice Slovenije dobila tako mati kot sin.

V Evropi ni podjetja, kot je Labena

V Labeni so najprej zastopali tuje proizvajalce laboratorijske opreme, nato so dodali še storitev servisa in razvoj lastnih algoritmov kalibracij za visokotehnološko opremo. Leta 2015 so od Bia Separations iz Ajdovščine kupili laboratorij in ga dalje razvili sami. »Prodaji smo dali vsebino, sodelujemo pri vrhunskih projektih. Trenutno v Evropi ni podjetja, ki bi bilo zastopnik opreme, ob tem pa imelo še lasten storitveni oziroma raziskovalni laboratorij, s katerim bi iskalo edinstvene rešitve v farmacevtski industriji, biotehnologiji in zdravstvu,« pripoveduje Borut, ki ima v lasti 10 odstotkov podjetja, 41 odstotkov ga je v Ireninih rokah, 49 odstotkov pa v lasti podjetja.

Aparati delajo noč in dan

Podjetje ima danes dva glavna stebra. Prvi je prodaja visokotehnološke opreme v farmacevtski in prehrambni industriji ter industriji materialov in ved o življenju. Gre za visokotehnološke aparate, izdelane zunaj Slovenije, ki jih v Labeni nadgradijo s svojo »pametjo«, tako da ti dobijo smisel in uporabnost za določene analitske raziskave. Drugi steber so njihovi laboratoriji, kjer opravljajo testiranja zdravilnih učinkovin in zdravil za domače kot tudi svetovne farmacevtske velikane. Vrhunski kemijski laboratorij je certificiran po mednarodnih standardih kakovosti dobre proizvodne prakse (certifikat GMP oziroma angleško Good Manufacturing Practice), ki je nujen za opravljanje resnih analiz v farmacevtiki na svetovni ravni. Postopke in opravila v Labeninem laboratoriju pregleda in odobri tudi ameriška agencija za zdravila in prehrano FDA (Food and Drug Administration), kar Labeni omogoča testiranje in posledično prodajo zdravil farmacevtski industriji tudi na ameriškem trgu. »Imamo aparate, ki delajo noč in dan. Tako, na primer, za tableto dobimo vzorce, ki jih raztopimo po navodilih farmacevta, naredimo teste, izdamo analizni rezultat, damo farmacevtu, ta pa potem zdravilo pošlje na trg. Proces je lahko tudi obrnjen: farmacevt naredi novo zdravilo in nas prosi, da mu izpeljemo celoten postopek kot tudi razvoj metode, podrobno opisuje prvi mož in gonilna sila današnje Labene. V podjetju namreč nimajo zgolj dovoljenja za analizno preskušanje zdravil, temveč tudi za njihovo proizvodnjo.

Z novim vodstvom – nov zagon

Borut se je podjetju pridružil leta 2007, v njem je delal tako rekoč že vse: bil je skladiščnik, prodajalec, produktni vodja, razvijal je programe, iskal poslovne partnerje … Z lastno vizijo razvoja je odgovornosti direktorja prevzel leta 2012. Od vsega začetka v Labeni zaposlujejo visoko izobražen kader, najprej so bili to predvsem inženirji za prehransko, kemijsko in živilsko tehnologijo, danes pa v podjetje prihaja veliko mladih strokovnjakov z najvišjo izobrazbo, magistrov in doktorjev, ki pa morajo teoretska znanja še nadgraditi s praktičnim. Zato zaposlene redno pošiljajo na različna izobraževanja, zlasti v tujino, delavnice prirejajo tudi sami. »Naši zaposleni so v povprečju od dva do štiri tedne na leto na izobraževanjih in dodatnih usposabljanjih. Tudi v prodaji imamo zaposlene ljudi z doktorati, gre namreč za zelo zapleteno in zahtevno področje. Imamo svojo akademijo študentov, ki zelo radi delajo pri nas. Gre za naložbo v njihovo in našo prihodnost,« razloži Borut. Mladim, pravi, puščajo tudi veliko svobode: petino delovnega časa so prosti, da se lahko v miru posvetijo razvoju ter raziskavam in novim idejam. »To je delo za njihovo dušo, ki pa na dolgi rok prinaša nujno potrebni razvoj in napredek stroke ter pravzaprav najbolj inovativne storitve in produkte,« nadaljuje Čeh in še doda, da nadobudni talenti k njim prihajajo tudi iz tujine.  

Odkrivanje rakavih obolenj in preprečevanje poškodb vrhunskih športnikov

Kateri so njihovi najbolj zanimivi projekti? Samo z analizo vode, odvzete izpred ene od kraških jam, lahko ugotovijo, ali se v vodi nahaja človeška ribica, koliko jih je in katere vrste so. Odkrili so številne mutacije organizmov, ki so posledica uporabe pesticidov.  

Ljudem so gotovo še bližje raziskave s področja zgodnjega odkrivanja raka. V njihovih laboratorijih so tako med drugim izpeljali postopke analiz za ugotavljanje raka debelega črevesa – tega dokažejo zgolj z analizo krvi; s kliniko Golnik so razvili markerje, ki prav tako neposredno iz analize krvi pokažejo, ali gre za rakavo obolenje ali ne. Skupaj s spin-off podjetjem DiaGenomi tržijo test, ki pri raku dojke pokaže, ali gre za agresivno obliko bolezni in ali bo kemoterapija uspešna. Ta test bo pri nas kmalu v splošni uporabi, saj naj bi ga plačalo državno zavarovanje, za kar imajo zasluge tudi v Labeni in DiaGenomi. »Da, tako daleč je že stroka. Težava ni v tem, da se česa ne zmore, ampak da je sistem tako organiziran, da zdravnikom ni omogočen dostop do inovacij, in večinoma delujejo in zdravijo s 'kurativnimi pristopi'. V zdravstvu se še vedno dela preveč na zdravljenju in ne na preventivi. Za raka prostate je, na primer, čakalna doba 6 do 8 mesecev, rak iz neagresivnega v agresivno stanje pa preide lahko v nekaj mesecih, takrat bolniku pomagajo samo kemoterapija ali pa zdravila z močnimi stranskimi učinki. Še en test, ki ga tržimo in ga nameravamo delati v prihodnosti v naših laboratorijih, je test za raka prostate. Ta namreč pove, ali je rak agresiven ali ne. Je do 99-odstoten, a ga vsaj za zdaj zdravstvena zavarovalnica ne krije,« pojasnjuje Borut. 

Gotovo bo zelo odmeven projekt, pri katerem skupaj s podjetjem DiaGenomi sodelujejo z ortopedsko kliniko v kalifornijski Santa Monici in kliniko za vrhunske nogometaše v Italiji. Njihov skupni cilj je oceniti tveganja poškodb križnih vezi pri nogometaših. Ideja je razvoj testa za te poškodbe, ki bi ga naredili zgolj na podlagi analize športnikove sline, na tej osnovi pa bi pozneje nogometašem prilagodili treninge. Sodelujejo tudi s slovito ameriško kliniko, kjer so bili med drugim operirani svetovni šampioni, kot so vrhunski košarkarji iz NBA in smučarji svetovnega formata. Na preventivne preglede na kliniko v Italiji, ki je tudi del projekta, zahajajo najboljši strelci največjih evropskih nogometnih klubov. To so vrhovi uporabne znanosti, ki jih skupaj za Labeno osvajamo tudi Slovenci.