Davčne novice, januar 2026

NOVOSTI PRI OBVEZNEM POKOJNINSKE IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU – ZAPOSLENI PRI TUJIH DELODAJALCIH IN POSLOVODNE OSEBE

Z dnem 1. 1. 2026 je v veljavo stopila novela ZPIZ‑2O. V njej so bile dopolnjene in delno preoblikovane določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ‑2) glede obvezne vključitve v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

V nadaljevanju predstavljamo spremembe, ki se nanašajo na:

(i) osebe, ki so zaposlene pri tujih delodajalcih in delo opravljajo v Sloveniji in

(ii) družbenike in poslovodne osebe (tudi v čezmejnih strukturah).

Obvezno zavarovanje zaposlenih pri tujih delodajalcih (14. člen)

V 14. členu je na novo dodan 8. odstavek, ki določa, da se obvezno zavarujejo tudi osebe, ki so zaposlene pri delodajalcu s sedežem v državi, ki ni članica EU ali EGP in nima sedeža v Švicarski konfederaciji, če delo za tega delodajalca opravljajo v Republiki Sloveniji, razen če mednarodna pogodba določa drugače.

Skladno s tem zakonodaja določa zavarovalno podlago za napotene delavce tretjih držav, ki opravljajo delo v Sloveniji in so, ob izostanku bilateralnega sporazuma o socialni varnosti, zavezani k vključitvi v slovenski socialni sistem.

Družbeniki in poslovodne osebe (16. člen)

Novela spreminja tudi 16. člen in jasneje opredeli krog oseb, ki se morajo obvezno vključiti v zavarovanje:

1. Obvezno se zavarujejo osebe, ki so družbeniki gospodarskih družb, ustanovljenih v Republiki Sloveniji, ali ustanovitelji zavodov, in so hkrati poslovodne osebe v teh družbah ali zavodih.
2. Za osebe iz prejšnje točke se štejejo tudi tiste, ki so družbeniki ali poslovodne osebe prek obvladujočih gospodarskih družb (posredne lastniške/organizacijske strukture).
3. Obvezno se zavarujejo tudi osebe, ki so družbeniki in poslovodne osebe družb, ustanovljenih v EU/EGP/Švici (ali v državi z dvostranskim sporazumom o socialni varnosti), kadar se zanje v skladu z zakonodajo EU ali na podlagi dvostranskega sporazuma uporablja zakonodaja Republike Slovenije.
4. Osebe se po 16. členu zavarujejo za polni zavarovalni čas oziroma do polnega zavarovalnega časa, če so na drugi podlagi zavarovane za manj kot polni delovni oziroma zavarovalni čas, če ni z zakonom drugače določeno.

Zakonodajalec podaja komentar k spremembi člena in sicer je namen spremembe zajeti primere, ko je družba registrirana v drugi državi, vendar ima center interesa dejavnosti v Republiki Sloveniji ali ima družbenik (ki je hkrati poslovodna oseba) stalno prebivališče v Sloveniji, kar lahko vpliva na obveznost vključitve v zavarovanje po slovenski zakonodaji, kadar se ta uporabi.

NOVOSTI UREDBE O POVRAČILU STROŠKOV ZA SLUŽBENA POTOVANJA V TUJINO OD 1. 1. 2026

S 1. 1. 2026 stopi v veljavo posodobljena Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino, ki primarno ureja pravice javnih uslužbencev in funkcionarjev vendar se v delu predpisanih najvišjih neobdavčenih zneskov dnevnic uporablja tudi za zasebni sektor.

Skladno s tem je potrebno upoštevati, da se za namene določanja neobdavčene višine dnevnic za tujino v zasebnem sektorju upošteva spremenjena višina dnevnic, ki jo je določila Vlada znotraj Uredbe, ki velja za javni sektor.

SPREMENJEN PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O IZVAJANJU ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST

V Uradnem listu RS št. 110/25 je bil objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ki je začel veljati 1. 1. 2026.

Pravilnik prinaša več vsebinskih pojasnil in uskladitev, del sprememb pa je namenjen posodobitvi uvrstitve dejavnosti zaradi razvoja zdravstvenih poklicev in sprememb standardne klasifikacije dejavnosti (SKD).

Na področju oprostitve za zdravstveno oskrbo ter storitve zobnih tehnikov in zobno protetiko se s spremembami 60. do 62. člena in 64. člena Pravilnika posodablja uvrstitev dejavnosti, ki ne vpliva na obseg oprostitve DDV. Odpravlja se nejasnost glede zobozdravstvene dejavnosti, ki se sedaj uvršča pod R 86.2 skupaj z zunajbolnišnično zdravstveno dejavnostjo.

Pri nižji stopnji DDV za stanovanja in druge objekte, ki so del socialne politike, se s spremembo 54. člena dodaja, da so poleg storitev, uvrščenih pod F Gradbeništvo, po nižji stopnji 9,5 odstotka lahko obdavčene tudi storitve organizacije izvedbe gradbenih projektov pod SKD M 68.120 ter čiščenje novogradenj takoj po zaključku gradbenih del pod SKD O 81.220, kadar se nanašajo na tovrstne objekte. S tem se ohranja primerljiva obravnava po prehodu na SKD 2025, saj se je del storitev po novi klasifikaciji razvrstil iz področja gradbeništva v druga področja.

S spremembo 127.b člena se enaka razširitev upošteva tudi pri uporabi 76.a člena ZDDV-1 za gradbene storitve, kar pomeni, da se lahko obrnjena davčna obveznost še naprej uporabi tudi za navedeni storitvi, če je dobava opravljena med dvema davčnima zavezancema, identificiranima za DDV v Sloveniji.

Sprememba 150.b člena, kot pojasnjevalna določba določa, da evidence obračunanega DDV ter evidence odbitka DDV niso predložene, če niso skladne z veljavnimi tehničnimi specifikacijami, ki so objavljene na spletni strani FURS.

Pri posebni ureditvi za male davčne zavezance se spreminja 161.a člen, v skladu s katerim v primeru, da davčni zavezanec ne uporablja oprostitve obračunavanja DDV v državi članici, ki uporablja različne prage glede na sektor dejavnosti, davčnemu zavezancu ni treba navajati ločenih podatkov o vrednosti letnega prometa po posameznih sektorjih dejavnosti. V predhodnem obvestilu davčni zavezanec navede skupno vrednost prometa za tekoče, preteklo in/ali predpreteklo leto.

Dodajata se nova, pojasnjevalna 161.f in 161.g člena, ki pojasnjujeta poročanje in posledice neizpolnjevanja obveznosti v zvezi s čezmejno oprostitvijo in EX številko. Namreč, v primeru, ko davčni zavezanec prejme EX številko v tekočem četrtletju, na podlagi predhodnega obvestila, predloženega davčnemu organu v predhodnem koledarskem četrtletju, v tekočem četrtletnem poročilu poroča le podatke za tekoče četrtletje, medtem ko manjkajoče podatke za prejšnje četrtletje (ki jih ni vključil v predhodno obvestilo) poroča ločeno, v posebnem četrtletnem poročilu za predhodno koledarsko četrtletje (le to pokriva podatke od dneva predložitve predhodnega obvestila do konca koledarskega četrtletja).

Novi 161.g člen določa posledice neizpolnjevanja poročevalskih obveznosti, kadar je Slovenija država članica oprostitve. Namreč, v kolikor tuji zavezanec z EX številko (izdano v drugi državi članici) ni oddal četrtletnih poročil za zadnji 2 četrtletji, ali jih je oddal z zamudo več kot 30 dni, mora v Sloveniji obračunati DDV. Če kljub pozivu davčni zavezanec ne predloži obračuna DDV in ne odda manjkajočih poročil, davčni organ o tem obvesti državo sedeža, ki deaktivira EX številko za Slovenijo. V kolikor bi davčni zavezanec želel v Sloveniji še naprej opravljati obdavčljive dobave, bi se torej v Sloveniji moral registrirati za DDV namene.

Dodana je tudi nova določba v devetem odstavku 130. člena za ugotavljanje letnega prometa ob izstopu iz skupine za DDV, v skladu s katero se letni promet za namene identifikacije za namene DDV ugotovi ob upoštevanju skupne vrednosti (brez DDV) tistega dela dobav blaga in storitev skupine za DDV, ki jih je davčni zavezanec kot član skupine za DDV opravil osebam, ki niso bile del skupine za DDV in vrednosti opravljenih dobav drugim članom skupine za DDV.

Ostale spremembe so redakcijske narave.

INTRASTAT 2026: VKLJUČITVENI PRAGOVI IN POROČANJE

V skladu z objavo Statističnega urada Republike Slovenije z dne 6. januarja 2026 se s 1. januarjem 2026 uporabljajo spremenjeni vključitveni pragovi za Intrastat, in sicer po novem znaša za prejeme blaga 300.000 EUR in za odpreme blaga 280.000 EUR.

Poročanje se izvaja v skladu z Uredbo (EU) 2019/2152 o evropski poslovni statistiki ter v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1197, ki določata tehnične zahteve in podatkovne elemente. V Sloveniji se Intrastat izvaja na podlagi Zakona o državni statistiki (ZDSta) in v okviru Letnega programa statističnih raziskovanj za 2026.

Obveznost poročanja nastane, ko kumulativna vrednost odpreme ali prejema preseže ustrezni vključitveni prag.

POROČANJE OPERATERJEV DIGITALNIH PLATFORM V SLOVENIJI

Operaterji digitalnih platform v Sloveniji, prek katerih ponudniki tretjim osebam prodajajo blago ali storitve, morajo Finančni upravi Republike Slovenije najpozneje do 31. januarja 2026 sporočiti podatke o prodajah oziroma dejavnostih, izvedenih v letu 2025. Obveznost poročanja izvira iz Direktive Sveta (EU) 2021/514 (DAC7), ki je bila v slovenski pravni red prenesena decembra 2022 z novelo Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2N) in je urejena v III.Č poglavju četrtega dela ZDavP-2.

V Republiki Sloveniji (RS) poroča operater platforme, ki omogoča drugim prodajalcem, da preko platforme uporabnikom ponujajo določene storitve ali blago (osebne storitve, najem nepremičnin, najem kateregakoli prevoznega sredstva ali prodaja blaga) za nadomestilo. Podatke mora poročati operater platforme, ki je rezident za davčne namene v RS oziroma je ustanovljen, se upravlja ali ima stalno poslovno enoto v RS in ni kvalificiran operater platforme zunaj Evropske unije (EU). Če operater platforme izpolnjuje pogoje za poročanje v različnih državah članicah EU, lahko sam izbere državo članico v kateri bo poročal, vendar mora o tem obvestiti vse države članice, v katerih izpolnjuje pogoje.

Do sedaj je avtomatična izmenjava podatkov v okviru DAC7 potekala med državami članicami EU, s 1. januarjem 2026 pa se razširja tudi na Kanado, Novo Zelandijo in Združeno kraljestvo. Za lažje prepoznavanje, ali je operater platforme zavezan za poročanje v RS, je na voljo Vprašalnik za samoopredelitev.

Podatke se odda v elektronski obliki prek ZBS B2B kanala, pri čemer je oddaja poročila mogoča do konca januarja 2026.

OECD OBJAVIL NOV PAKET VARNIH PRISTANOV V OKVIRU PILLAR TWO

OECD je 5. januarja 2026 objavil pomembno posodobitev okvira Pillar Two za globalni minimalni davek ter predstavil obsežen paket »Side by Side (SbS)«, namenjen poenostavitvi izpolnjevanja obveznosti in večji fleksibilnosti za multinacionalne skupine (MNE). Paket je izdan v obliki administrativnih usmeritev in predstavlja dopolnitev že obstoječih pravil OECD. Pravila OECD so v slovensko zakonodajo vpeljana preko Zakona o minimalnem davku in skladno z zakonom veljajo od naslednjega dne njihove objave, torej od 6. 1. 2026.

Glavna novost paketa je uvedba poenostavljenega ETR varnega pristana, ki se bo uporabljal od leta 2027 (oziroma že od leta 2026 v jurisdikcijah, ki se odločijo za zgodnejšo uporabo). Ta varni pristan podjetjem omogoča določitev efektivne davčne stopnje (ETR) v posamezni jurisdikciji na podlagi poenostavljenega izračuna, ki temelji predvsem na podatkih iz konsolidiranih računovodskih izkazov. Če poenostavljeni ETR doseže prag 15 %, doplačilo davka ne nastane, s čimer odpade potreba po celovitih GloBE izračunih.

OECD se je prav tako dogovoril o enoletnem podaljšanju prehodnega CbCR varnega pristana (TCSH), ki bo zdaj zajemal poslovna leta do vključno leta 2027. V tem obdobju prekrivanja lahko zavezane skupine izberejo, ali bodo uporabljale poenostavljeni ETR varni pristan ali TCSH, glede na to, katera možnost jim v praksi nudi največjo razbremenitev.

Za podporo državam, ki uporabljajo davčne spodbude, vezane na naložbe, paket uvaja varni pristan za davčne spodbude, vezane na gospodarski vpliv (SBTI). Od leta 2026 dalje bodo lahko multinacionalke določene kvalificirane davčne spodbude obravnavale kot povečanje zajetih davkov, pod pogojem, da so povezane z dejansko gospodarsko prisotnostjo, kot so stroški dela ali opredmetena sredstva.

OECD je dokončno oblikoval tudi “side-by-side” (SbS) varni pristan in “ultimate parent entity” (UPE) varni pristan za skupine s sedežem v jurisdikcijah z ustreznimi domačimi in mednarodnimi davčnimi režimi. V okviru SbS varnega pristana se lahko kvalificirane MNE odločijo, da zanje ne veljata pravilo vključitve dohodka (Income Inclusion Rule - IIR) in pravilo za premalo obdavčenega dobička (Undertaxed Profits Rule – UTPR), pri čemer pa še naprej ostajajo zavezane k plačilu morebitnega domačega povrhnjega davka  (Qualified Domestic Top-up Tax - QDMTT).

Podrobnejša pojasnila, kako bo prejetje SbS paketa vplivalo na izračun minimalnega davka v Sloveniji (za leta 2026 in naprej) zaenkrat še niso na voljo.

POSODOBITEV VZORČNE KONVENCIJE OECD 2025: KLJUČNE SPREMEMBE GLEDE STALNIH POSLOVNIH ENOT IN DAVČNEGA SODELOVANJA

OECD je 19. 11. 2025  objavil posodobitev Vzorčne konvencije o obdavčevanju dohodka in premoženja ter njenega komentarja, kar predstavlja prvo celovito prenovo po letu 2017. Posodobitev vključuje nov odstavek k 25. členu (postopek skupnega dogovarjanja - MAP) in bistveno posodablja komentarje k večim členom. Prav tako posodobitev odraža spremembe opazovanj in zadržkov držav članic OECD ter stališč nečlanic glede Vzorčne konvencije OECD in njenih komentarjev.

Najbolj podrobne spremembe se nanašajo na 5. člen (stalna poslovna enota). Posodobljeni komentar uvaja analitični okvir, ki pojasnjuje, kdaj lahko uporaba doma ali drugega ustreznega prostora (kot so drugo bivališče, počitniška nastanitev ali dom prijatelja oziroma sorodnika) v drugi državi za izvajanje dejavnosti, povezanih s podjetjem, pomeni obstoj stalne poslovne enote podjetja na stalnem poslovnem mestu. Okvirno je bil za orientacijo določen prag »50% celotnega delovnega časa«. Okvir se osredotoča na vprašanje, ali se lokacija uporablja redno in v pomembnem obsegu (ne zgolj občasno), ali je prisotnost posameznika namenjena poslovnim ciljem, kot je npr. servisiranje lokalnih strank ali dobaviteljev (ne pa osebni priročnosti), in ali podjetje v praksi posluje s te lokacije, četudi ni lastnik ali najemnik prostorov.

Med drugimi pomembnimi spremembami je tudi opcijska časovno vezana določba o stalni poslovni enoti za ekstraktivne dejavnosti, ki vsebuje vzorčno besedilo za prepoved delitve pogodb in odstavek o kapitalskih dobičkih, kot tudi opcijske pristope k razširitvi pravic obdavčevanja dohodkov iz zaposlitve, povezanih z ekstraktivnimi dejavnostmi v državi vira.

OECD spremembe komentarja k 9. členu (povezana podjetja) opisuje kot pojasnila glede uporabe tega člena, zlasti v povezavi z domačo zakonodajo o odbitnosti obresti; te spremembe pa lahko vplivajo tudi na druga področja, ki presegajo samo odbitek obresti.

Poleg tega posodobljeni komentarji k 26. členu (izmenjava informacij) podajajo pojasnila, ki dodatno pojasnjujejo dopustno uporabo in omejeno razkritje izmenjanih informacij, vključno z obravnavo materiala, ki se ne nanaša neposredno na določenega davčnega zavezanca.