Obveznost obračuna DDV pri dobavah blaga z inštalacijo v Sloveniji
V zadnjih mesecih opažamo vse več dilem glede pravilnega postopanja z vidika DDV, kadar davčni zavezanec naroči blago, ki ga tuji dobavitelj bodisi sam bodisi preko podizvajalcev v Sloveniji tudi inštalira oziroma montira in šele po inštalaciji ali montaži prenese na naročnika.
Ker po navadi oprema predstavlja glavnino pogodbene vrednosti, inštalacija in montaža pa le manjši del, tuji dobavitelji v večini primerov v svoji državi članici EU poročajo transakcijo kot dobavo znotraj EU. Z namenom zagotovitve usklajenega poročanja slovenske družbe potem poročajo transakcijo kot pridobitev blaga znotraj EU. Vendar pa takšno postopanje ni pravilno in skladno z zakonodajo, ki ureja davek na dodano vrednost.
Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) v 20. členu namreč določa, da se za kraj dobave, kadar blago, ki ga odpošlje ali odpelje dobavitelj, kupec ali tretja oseba, instalira ali montira dobavitelj ali druga oseba za njegov račun, s poskusnim zagonom ali brez njega, šteje kraj, kjer je blago instalirano ali montirano. To pomeni, da se transakcija šteje za lokalno dobavo in ne dobavo znotraj EU.
Zakaj je pravilna opredelitev transakcije za naročnike pomembna, če v primeru, da tuj dobavitelj ni identificiran za DDV v Sloveniji, naredijo samo-obdavčitev, kot je to v primeru pridobitve znotraj EU?
Če pustimo ob strani razliko pri poročanju v DDV obračunu, zelo pomembno razliko predstavlja nastanek obveznosti obračuna DDV. Pri lokalnih transakcijah namreč obveznost obračuna DDV nastane že ob predplačilu, medtem ko pri transakcijah z blagom znotraj EU predplačilo ne ustvari obveznosti za obračun DDV.
Zaradi visokih pogodbenih vrednosti se plačila lahko izvajajo že pred dobavo in zato je pomembno, da se naročniki vprašajo, ali zaradi plačila tujemu dobavitelju brez slovenske DDV številke nastane obveznost obračuna DDV. Kljub nevtralnosti DDV, prepozen samo-obračun pomeni plačilo zamudnih obresti.
Nadalje je pomembno, da se tudi v primeru, ko blaga ne inštalira ali montira dobavitelj ali tretja oseba za njegov račun, vendar pa blago pride v Slovenijo, pri čemer naročnik blaga ne pridobi ob prihodu v Slovenijo, ampak kasneje, naročnik vpraša, ali se kasnejša nabava na njegovi strani še lahko šteje za pridobitev znotraj EU (tj. ali se prevoz še lahko pripiše nabavi z njegove strani ali pa je skladiščenje blaga ˝prelomilo˝ povezavo med prevozom in prenosom pravice do razpolaganja na naročnika) ali pa gre že za lokalno nabavo (prevoz iz ene države v drugo pa se pripiše premiku lastnega blaga na strani dobavitelja). Tudi v tem primeru pravilna opredelitev vpliva na pravilno postopanje naročnika z vidika določitve nastanka obveznosti (samo)obračuna DDV.
V kolikor je dobavitelj identificiran za namene DDV v Sloveniji, bo primarno on dolžan zagotoviti pravilnost in pravočasnost obračuna DDV v opisanih primerih.