Intervju z Bogdanom Kronovškom

Na tehnološkem in razvojnem področju ste se dobro znašli. Kakšne izzive pa je prinesel prehod v vlogo direktorja?

Bogdan Kronovšek: Priznati moram, da me direktorsko mesto ni zares veselilo, ampak sem ga moral sprejeti, če sem želel podjetje tehnološko in strateško peljati v želeno smer. Inženirji imamo morda to pomanjkljivost, da smo navajeni dela na tehničnem področju, kjer vladajo zelo jasni fizikalni in matematični zakoni. Če želiš uspešno voditi podjetje, pa moraš znati delati z ljudmi. In to je lahko za inženirje na začetku težko, saj pri ljudeh ena plus ena ni vedno dva – smo zelo racionalno neracionalni in logično nelogični.

Menim, da je delo z ljudmi pomembna veščina, ki se jo je treba naučiti. V šoli nas tega niso učili. Delno sem se nekaterih stvari priučil doma, od očeta. Vendar so se s hitro rastjo podjetja, ko smo v relativno kratkem času šli od 30 na 120 zaposlenih, spreminjale tudi dimenzije odnosov med sodelavci. Temu je bilo treba sproti prilagajati tudi način vodenja in komuniciranja.

Vedno pravim, da je hitra rast sicer super, ampak s sabo prinese tudi davek, saj močno vpliva na organizacijo dela. Če želiš delati v večjem obsegu, pa za to nimaš postavljene ustrezne strukture v smislu zaposlenih, odnosov, procesov in novih načinov dela, te to zagotovo drži nazaj.

Vaši uspehi in uspehi Kronoterma kažejo, da ste se na direktorskem položaju dobro znašli, kljub temu, da ni bil vaša prva izbira.

Bogdan Kronovšek: Ko si postavljen v tak položaj, moraš začeti razmišljati o tem, kako delati z ljudmi, in aktivno iskati veščine s tega področja. Vsak sodelavec ima namreč svoj pogled to, kako naj bi delo potekalo. Zato je bilo pomembno, da sem se naučil komunicirati tako, da smo bili na koncu vsi na čim bolj enaki frekvenci.

Bolje ko razumeš ljudi in kako delujejo, bolje ko razumeš in sprejemaš razlike med njimi, lažje tudi sam funkcioniraš. Pomagalo mi je tudi, da sem okrog sebe zbral dobro ekipo ljudi, ki jim lahko zaupam in ki so zelo človeški. Lahko rečem, da zdaj tudi v delu z ljudmi uživam.

Kaj bi izpostavili kot ključne konkurenčne prednosti Kronoterma, ki so vam omogočile uspeh na evropskem trgu?

Bogdan Kronovšek: Naša ključna konkurenčna prednost je, da sami razvijamo in tudi proizvajamo rešitve. Vedno iščemo načine za izboljšanje uporabniške izkušnje glede na spreminjajoče se navade uporabnikov, nove tehnologije in nov način življenja. V tujini imamo kar nekaj večjih partnerjev, za katere proizvajamo rešitve pod njihovimi znamkami. Ta sodelovanja predstavljajo približno 25 % prometa. Sicer pa na 18 evropskih trgih tržimo izdelke pod našo znamko Kronoterm.

Naša kakovost se odraža tudi v tem, da sta bila tako naša nova generacija geotermalnih toplotnih črpalk kot tudi nova generacija toplotnih črpalk zrak-voda ob vstopu na evropski trg najbolj učinkoviti v svojem segmentu, v konkurenci pet do šest tisoč drugih toplotnih črpalk.

Smo na prvem mestu na nemškem seznamu toplotnih črpalk Bafa, na katerem so vse toplotne črpalke na evropskem trgu in iz katerega črpajo informacije tudi projektanti in kupci. Ponosni smo, da nas je Evropski urad za okolje (EEB) že dvakrat razglasil za eno od ključnih podjetij evropskega zelenega prehoda, tako zaradi tega, kar počnemo, kot zaradi načina, na katerega to počnemo.

Kaj bi izpostavili kot tri ključne prednosti vaših izdelkov za končnega uporabnika?

Bogdan Kronovšek: Prvič, naše toplotne črpalke odlikuje izjemno tiho delovanje. To pomeni, da ne motijo sosedov in spanca, kar je zelo pomembno. Zato smo si tiho delovanje že pred leti postavili kot enega glavnih ciljev pri razvoju črpalk.

Druga prednost naših toplotnih črpalk je, da vedno stremimo k zagotavljanju največje učinkovitosti, kar za uporabnika pomeni največji prihranek in najbolj okolju prijazno ogrevanje.

Tretja stvar pa je, da vsem uporabnikom nudimo kakovostno upravljanje sistema prek telefona ali računalnika. Nudimo jim tudi podporo na daljavo, s katero lahko do 70 % problemov rešimo v nekaj minutah in brez nepotrebnih stroškov obiska serviserja na domu. Velika večina problemov namreč ni povezanih s samo toplotno črpalko, ampak z nastavitvami sistema.

Kako komentirate napredek na področju umetne inteligence? Ali jo uporabljate v podjetju?

Bogdan Kronovšek: V podjetju umetno inteligenco že uporabljamo v marketingu in prodaji, vpeljujemo jo tudi v podporo uporabnikom. Trenutno testiramo sistem, kjer bo umetna inteligenca lahko uporabniku pogovorno pomagala rešiti problem, tudi če bo poklical ob treh zjutraj. V same naprave pa je ne še vpeljujemo.

Osebno sicer nisem prepričan, ali je umetna inteligenca na splošno res dobra za človeštvo. Bomo še videli. Mislim, da bodo velik vpliv tako na življenje na splošno kot na poslovanje podjetij prinesli humanoidni roboti, ki bodo lahko počeli vse, kar počnejo ljudje. To bo imelo veliko večji vpliv kot robotske roke v proizvodnji, ki jih morajo še vedno upravljati ljudje.

Vprašanje: Leta 2022 je Kronoterm zabeležil izjemno rast. Kaj je temu botrovalo in kako podjetje posluje trenutno?

Odgovor: Res je, da je bil leta 2022 v Evropi velik poskok v povpraševanju po toplotnih črpalkah. En dejavnik, ki je k temu močno prispeval, je bila vojna v Ukrajini in strah pred tem, da se bo ustavila dobava plina iz Rusije. Zato je takrat toplotno črpalko kupilo veliko ljudi, ki so nakup sicer morda načrtovali šele čez nekaj let. V naslednjih letih se je povpraševanje nato ponovno ustalilo, zdaj pa spet beležimo trend rasti. Vsekakor nam poslovanje omogoča razvoj novih produktov in rast organizacije zaposlenih, s čimer smo zadovoljni.

Toplotne črpalke so nedvomno eno od ključnih orodij zelenega prehoda. So bolj varčen in za uporabnika tudi bolj udoben način ogrevanja, hlajenja in priprave tople sanitarne vode. Pri toplotnih črpalkah toploto namreč samo črpamo iz okolja, zemlje ali vode, jo uporabimo in nato prek sten in vode spet vrnemo v okolje. Ne ustvarjamo dodatne toplote. Zato je to najcenejši in najbolj okolju prijazen način ogrevanja. V prihodnost toplotnih črpalk sploh ne dvomim.

Vprašanje: Občasno slišimo tudi kritike, povezane s hitrostjo zelenega prehoda v Evropi. Kako o tem razmišljate vi ?

Odgovor: Pri zelenem prehodu se je morda kakšna stvar res preveč potencirala, kar za toplotne črpalke gotovo ne velja. Ljudje se zanje namreč odločajo predvsem zaradi prihranka, ne zato, ker manj obremenjujejo okolje. Okoljevarstvena nota je samo bonus. Mislim, da je kombinacija prihranka in prijaznosti do okolja zmagovalna. Če kupiš nekaj, kar je sicer ceneje, ampak bolj obremenjuje okolje, to namreč ne pusti najboljšega občutka.

Vprašanje: V Sloveniji se je morda zdaj kdo ustrašil investicije v toplotno črpalko zaradi novega načina obračunavanja omrežnin. Kako komunicirate z vašimi kupci v tej situaciji?

Odgovor: Ljudje so se gotovo ustrašili, kar lahko pripišemo tudi negotovosti in načinu, kako se je o tem poročalo v medijih. Sedaj marsikdo pravi, da bo raje še kakšno leto počakal, da vidi, kako bo. Ampak pri toplotnih črpalkah se ekonomski račun nedvomno še vedno izide. Mi smo že pripravili simulacije in izračune omrežnin, ki so to pokazale.

Toplotna črpalka namreč ni tako velik porabnik, kot si ljudje morda predstavljajo. V novogradnji porabi okrog 2 kW energije. To je manj kot recimo indukcijska pečica, ki porabi okrog 5 kW, in je primerljivo s porabo sušilca za lase. Zato se toplotna črpalka v tem primeru neupravičeno izpostavlja kot problem.

Vseeno se mi zdi, da je nov sistem veliko preveč zapleten in da je sploh najvišja tarifa veliko previsoka.

Kakšne so vaše želje in načrti za prihodnost Kronoterma?

Bogdan Kronovšek: Trenutno razvijamo nove generacije vseh naših izdelkov, ki bodo uporabljale novo hladilno sredstvo R209, s čimer bodo postali še bolj učinkoviti in okolju prijazni. Pripravljamo tudi nov sistem krmiljenja in povezovanja, ki bo združljiv z vsemi sistemi za pametni dom. Organizacijsko naše delovanje širimo na nove trge. Načrtujemo tudi novo skladiščno-proizvodno halo, za katero smo kupili dodatna zemljišča. Še vedno se bomo torej razvijali, čeprav morda malo počasneje kot smo načrtovali pred dvema letoma. Ne stojimo na mestu, ampak odločno korakamo naprej.

Za konec nam zaupajte še, kako podjetje dojemajo vaši otroci, ki so sicer še osnovnošolci. Ali so že kaj povezani s podjetjem, jih zanima?

Bogdan Kronovšek: Seveda, včasih pridejo na obisk v podjetje, vključujemo jih tudi v interne dogodke. Ob sobotah se pogosto sprehodimo do podjetja in malo poberemo smeti v okolici, kar spodbujam kot delovne navade. Najstarejšo hči občasno vključimo tudi v kakšno marketinško delo, seveda letom primerno. Vidim tudi, da so ponosni, če je kje kaj napisano ali objavljeno o podjetju. To se jim zdi zanimivo. Kako bo naprej, bomo še videli. Pomembno se mi zdi, da rastejo s podjetjem, hkrati pa jim puščam proste roke.