Skupina Don Don

Iz fakultetne telefonske govorilnice naročala surovine

V 90. letih je Slovenijo preveval poseben, podjetniški duh; rojevalo se je veliko novih podjetij in temu zagonskemu valu se je s svojo idejo pridružila tudi družina Mozetič. Alenka in Aleš sta se polna mladostniške energije in strasti leta 1993 lotila proizvodnje ameriških krofov v Sloveniji. Ob podpori staršev sta si zadala jasno vizijo rasti in razvoja, ki je presegala lokalno obrtniško dejavnost vodenja majhne pekarne v Metliki. »To so bili časi gverile, iz govorilnice na Ekonomski fakulteti sem iskala surovine,« se začetkov, ko sta se z bratom posla še učila po principu 'learning by doing', spominja Alenka.

Podjetje je raslo, z njim pa potreba po še boljši prepoznavnosti; tako je leta 1999 nastala blagovna znamka Tvojih pet minut. Podjetje je bilo enajst let po začetku delovanja zaradi hitre rasti nagrajeno z nazivom bronaste slovenske gazele, temu je sledila širitev na sosednje trge. Že leta 2003 so postavili obrat na Hrvaškem, se pet let za tem usmerili v Srbijo, leta 2010 pa na trge Bolgarije, Bosne in Hercegovine ter Črne gore. »V letih 2004 in 2005 smo poskušali prodreti na trge Evropske unije. Ugotovili smo, da je trg popolnoma zaprt in je nemogoče priti zraven, zato smo se znova obrnili na jug,« Alenka opredeljuje regijski vidik njihovega notranjega trga. »Vsako podjetje mora opredeliti svoj trg. Naša dejavnost je industrijsko pekarstvo in doseči moramo enako stopnjo industrializacije kot globalni igralci,« pojasnjuje Aleš, zato so aprila letos od Mercatorja tudi odkupili Pekarno Grosuplje.

24 ur na dan, 7 dni na teden 

Pogled naprej in fleksibilnost sta osnovni vrednoti, ki definirata njihov podjetniški duh in odražata pekarsko dejavnost. »Ko delaš sedem dni na teden, proizvodnja pa teče skoraj 24 ur dnevno, se ti v enem dnevu zgodi vse. Dobiš naročilo, proizvedeš izdelek in ga pripelješ do stranke. V naši branži smo vsi nenehno v pogonu,« razlaga Alenka. Zato so v lanskem letu tudi dosegli mejo 68 milijonov evrov prihodka in osem milijonov evrov dobička. Proizvodne obrate imajo v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji; v Bolgarijo, Črno goro, Bosno in Hercegovino ter Albanijo pa distribuirajo zamrznjene izdelke. »Aleš se je zelo uspešno vključil v poslovne vode v Srbiji, razume njihovo logiko in pričakovanja, sama sem se bolj osredotočila na notranje procese in podporo,« razdelitev dela predstavi Alenka. Skupina je lani imela 1.300 zaposlenih, z odkupom Pekarne Grosuplje se je številka povišala na 1.500.

Če se ne boš učil, boš na fritezi

Pri družinskem podjetju je zelo pomembno, da imaš uravnovešen čas za družino in podjetje. »V poslu si uspešen, če veš, da te družina podpira. Oni ti dajo zagon za nove izzive,« razmišlja Alenka. Pomembno je, da se Alenka in Aleš kot sodelavca dopolnjujeta. Čeprav dela vsak zase in vsak pokriva svoje področje, vedno obstaja gotovost, ki jo čutita drug do drugega. »To zaupanje izhaja iz tega, da sva družina,« na svojem primeru ponazori Alenka.

Otrok s podjetjem ne obremenjujejo, do njih imajo takšna pričakovanja, kot jih ima vsak starš. Aleš se z otroki včasih pošali: »Če se ne boš učil, boš pa na fritezi.« Morda so ob tem v življenjski obliki nanje prenesli tudi nekatere podjetniške vrednote, kot so samostojnost in iznajdljivost. »Nobenega dogodka ne imenujemo problem, ampak ga vidimo kot izziv in se nemudoma lotimo reševanja tako, da bo dolgoročno odpravljen,« pripoveduje Alenka. Po drugi strani so v podjetje vpeljali tudi nekatere družinske vrednote, med katerimi je najbolj značilna odprta komunikacija, ki v podjetju poteka z manj zavorami in zadržanosti.

Za pusta se prodata dva milijona krofov

Pekarstvo je zelo generična branža, kar pomeni, da lahko čisto vsak izdela žemljico. Zato mora pek ves čas inovirati in ostati zanimiv za trgovca. Še pomembnejši vidik od samega razvoja in novih tehnologij pa ostaja prodaja. »Vse pekarne pred našim prevzemom so imele odlične peke in proizvode. Naš cilj pa je, da bomo dobri prodajalci, ne samo dobri peki. In tu smo prehiteli ostale,« prednosti podjetja razkrije Alenka. Trženje so na bazi dobrih partnerskih odnosov s trgovci dvignili na višjo raven. Vključili so jih v svojo zgodbo. »Mi smo v Sloveniji pust raztegnili na 14 dni. Mi smo poskrbeli, da se v pustnem času prodata dva milijona krofov. Prej tega ni bilo.«

Kljub temu, da gre za industrijsko peko, je ta v skladu z vsemi zahtevami kakovosti in zdravja. »Kakovost se določa s surovinami in postopkom priprave, ne vrsto proizvodnje. Stalno izpopolnjujemo pripravo kruha in peciv brez umetnih snovi in dodatkov,« pojasnjuje Aleš, ki Pekarno Grosuplje po tehnološki razvitosti označuje za eno najnaprednejših v Evropi. »Na vsako stvar gledamo dolgoročno. Ne samo rast v prometu, ampak tudi v kakovosti in vlaganju v ljudi. Rast nam predstavlja izziv,« o poslovanju pravi Alenka. Takšen izziv je bila Srbija, kjer podjetje z izjemo proizvodnje ni imelo ničesar. Vse, kar so razvili doma, so skupaj s standardi prenesli tudi na tuje trge. Šele kasneje so s prevzemom ostalih pekarn dobili nekaj kadra, da so lahko vzpostavili urejeno organizacijo z jasno določenimi službenimi vlogami.

Prenos znanja v regiji

Mozetičeva sta pri širitvi dejavnosti zaobšla neke predvidene finančne okvirje družinskega podjetja in se tudi zadolžila. To zadolženost so znižali z dokapitalizacijo in vstopom finskega pokojninskega sklada v lastništvo, ki bo po novi dokapitalizaciji in reorganizaciji družbe v holding postal lastnik 40 odstotnega deleža, preostalih 60 odstotkov bo v lastništvu Mozetičev. V prihodnje bodo še naprej iskali možnosti prevzema podjetij, ki jih bodo lastniki pripravljeni prodati. »Združitev pekarstva je neizogibna za stabilnost poslovanja, ohranjanja kakovosti in konkurenčnosti,« je prepričan Aleš. Tako kot pri Pekarni Grosuplje, kjer so ohranili in razvijali naprej vse, kar je pekarna delala, in bodo to počeli še naprej, saj »med temi državami dejansko ne moremo prenašati drugega kot znanje,« zaključuje Alenka.