Davčne novice, december 2025

V decembrskih davčnih novicah vas obveščamo o uveljavitvi novele Zakona o tujcih, ki prinaša novosti za digitalne nomade, o pomembnih spremembah Zakona o davčnem postopku ter o novostih na področju udeležbe delavcev pri dobičku, ki jih predvideva predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku.

UVELJAVITEV NOVELE ZTUJ-2I: SLOVENIJA UVAJA POSEBNO DOVOLJENJE ZA ZAČASNO PREBIVANJE ZA DIGITALNE NOMADE

V decembrskih davčnih novicah vas obveščamo o novostih na področju digitalnih nomadov, ki so, na podlagi novele Zakona o tujcih (ZTuj-2I), stopile v veljavo 21. novembra 2025. Gre za nov tip dovoljenja za začasno prebivanje, ki državljanom tretjih držav omogoča, da za delodajalca s sedežem izven Slovenije, prek komunikacijskih tehnologij na daljavo opravljajo delo v  Sloveniji. 

Novo začasno dovoljenje za digitalne nomade omogoča upravičenim državljanom tretjih držav (torej državljanom držav, ki niso članice EU ali EGP), da do enega leta prebivajo in opravljajo delo na daljavo iz Slovenije. Dovoljenja ni mogoče podaljšati, po njegovem izteku pa mora imetnik najmanj šest mesecev prebivati zunaj Slovenije, preden lahko ponovno zaprosi za novo dovoljenje.

Pogoji za pridobitev dovoljenja so:

• državljanstvo tretje države,
• zaposlitev pri podjetju s sedežem zunaj Slovenije,
• predložitev pogodbe o zaposlitvi ali potrdila o zaposlitvi pri tujem delodajalcu,
• mesečni dohodek v višini vsaj dvakratnika povprečne neto mesečne plače v Sloveniji (približno 3.140 EUR na mesec),
• potni list, ki je veljaven še najmanj tri mesece po načrtovanem bivanju,
• potrdilo o nekaznovanosti, ki ga izda pristojni organ v državi prebivališča,
• veljavno zdravstveno zavarovanje, ki zagotavlja vsaj osnovno zdravstveno oskrbo v Sloveniji.

Upravičenci lahko vlogo oddajo na veleposlaništvu ali konzulatu Republike Slovenije v svoji matični državi ali državi prebivanja. Tisti, ki pa že zakonito prebivajo v Sloveniji, pa lahko vlogo oddajo pri pristojnem lokalnem organu (tj. na upravni enoti). V obeh primerih morajo prosilci predložiti vso zahtevano dokumentacijo, plačati ustrezne upravne takse in se osebno zglasiti za oddajo prstnih odtisov kot del postopka.

Vzdrževani družinski člani lahko spremljajo imetnike dovoljenja za začasno prebivanje za digitalne nomade in vlogo oddajo hkrati s primarnim vlagateljem. Vzdrževanim članom, katerih vloga je odobrena, se izda dovoljenje za začasno prebivanje za družinske člane digitalnih nomadov.

ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU (ZDAVP-2P)

Dne 19. novembra 2025 je Državni zbor potrdil novelo Zakona o davčnem postopku. Novela zakona je bila objavljena v uradnem listu 4.12.2025 in se uporablja od 1.1.2026. Ključne novosti so:

1. Uskladitev z EU pravili (poročanje in izmenjava podatkov)

S predlogom sprememb se v slovenski pravni red prenašata:

• Direktiva Sveta 2023/2226/EU z dne 17. oktobra 2023 o spremembi Direktive 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja, ki ureja obveznost poročanja in avtomatično izmenjavo informacij med davčnimi organi držav članic EU o dohodkih iz transakcij s kripto sredstvi. Zagotavlja izboljšanje obstoječega okvira v zvezi z izmenjavo informacij in upravnim sodelovanjem na področju neposrednega obdavčevanja. Direktiva zajema poročanje dodatnih kategorij sredstev, kot so kriptosredstva, in dohodkov od neskrbniških dividend.

• Direktiva Sveta 2025/872/EU z dne 14. aprila 2025 o spremembi Direktive 2011/16/EU, ki določa nove obveznosti glede davčne preglednosti mednarodnih skupin podjetij in uvaja standardiziran informativni obrazec za obračun povrhnjega davka ter avtomatično izmenjavo informacij v zvezi z informativnim obrazcem za obračun povrhnjega davka. Skladno z direktivo je potrebno poročati informativni obrazec o obračunu povrhnjega davka z vsemi zahtevanimi podatki o skupini podjetij in jurisdikcijah, in sicer najpozneje tri mesece po roku za vložitev obrazca za obračun povrhnjega davka.

2. Spremembe določb v zvezi s postopki priglasitve transakcij prenosa premoženja, zamenjave kapitalskih deležev ter združitev in delitev zaradi uveljavljanja davčno nevtralne obravnave

• Sprememba roka za priglasitev transakcij pri združitvah, delitvah, zamenjavi kapitalskih deležev in prenosu premoženja ter določitev pravne posledice v primeru zamude (poseg v 379., 380. in 381. člen): Rok za priglasitev teh transakcij je po novem določen kot obdobje od dneva vpisa transakcije v sodni register do poteka roka za predložitev davčnega obračuna. Če priglasitev ni opravljena v tem roku, davčno nevtralna obravnava ni mogoča.

• Spremembe glede obveščanja o priglasitvi transakcije (poseg v 331. člen): Dopolnjena določba določa, da mora družba, ki upravlja krovni sklad, pisno obvestiti zavezance o odložitvi ugotavljanja davčne obveznosti najpozneje v 15 dneh po zamenjavi.

• Dopolnjene zahteve glede obstoja obrata v času same transakcije.

• Dopolnitev prekrškovnih določb v zvezi s spremenjenimi določbami glede postopkov priglasitve (poseg v 397. člen): Prekrškovne določbe so usklajene z novimi postopki priglasitve, kar pomeni, da so globe in sankcije prilagojene novim rokom in obveznostim ter zagotavljajo učinkovitejše izvrševanje zakonodaje.

3. Spremembe v višini davčnih prekrškov

Novo dodani 400. č člen določa globe za različne davčne prekrške v zvezi z izmenjavo podatkov o uporabnikih digitalnih platform. Globe za posameznike znašajo od 250 do 400 EUR, za samostojne podjetnike od 800 do 10.000 EUR, za pravne osebe od 1.200 do 15.000 EUR, za hujše ali ponavljajoče se prekrške pa so globe lahko višje.

4. Strožja pravila glede odpisa pri hujših kršitvah

Odpis ali delni odpis davka od nenapovedanih dohodkov ter davka v zvezi z navideznimi pravnimi posli (izogibanje/zlorabe) ne bo več mogoč.

5. Omejitve pri odlogih/obročnih plačilih

Omejuje se možnost, da bi isti zavezanec za iste obveznosti ponovno dobil odlog ali obročno plačilo, če mu je to že bilo odobreno.

6. Spremembe rokov

Podaljšanje roka, ki ga ima zavezanec za predložitev obračuna v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora za deset dni iz 20 na 30 dni. Prav tako se za deset dni podaljšuje rok za sporočanje podatkov o olajšavah za pravilno sestavo informativnega izračuna dohodnine, tj. najpozneje do 15. februarja tekočega leta za prejšnje leto.

Uvaja se tudi objektivni rok 30 dni od zakonsko določenega skrajnega roka za predložitev davčnega obračuna, namesto trenutno veljavnega subjektivnega roka, ki je 30 dni od dneva predložitve davčnega obračuna davčnemu organu.

7. Digitalizacija postopkov

Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, vse vloge vlagajo prek sistema eDavki. Izjemo predstavljajo zavezanci fizične osebe, pri katerih bi elektronsko sporočanje predstavljalo nesorazmerno breme.

NOVOSTI NA PODROČJU UDELEŽBE DELAVCEV PRI DOBIČKU, KI JIH PRINAŠA PREDLOG ZAKONA O UDELEŽBI DELAVCEV PRI DOBIČKU

Vlada Republike Slovenije je 9.12.2025 potrdila predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku.

Ena najpomembnejših novosti predloga zakona je, da povečuje delež dobička, ki se ga lahko razdeli med delavce in sicer iz obstoječih 20 odstotkov na 33 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta. Predlog prav tako dviguje zgornji limit izplačil, ki se bo iz 10 odstotkov povišal na 20 odstotkov letnega bruto zneska plač. Od tega bo polovica zneska  (po novem 10 odstotkov)  lahko izplačana v denarju.

Poleg tega predlog zakona ločuje med tremi različnimi shemami delitve dobička:

• denarna shema z delitvijo dobička v denarju,
• družbeniška shema z delitvijo dobička v deležih,
• delniška shema z delitvijo dobička v delnicah.

Nova ureditev delitve dobička pa ni pomembna le za zaposlene ampak tudi za podjetja, saj uvaja ugodnejšo davčno olajšavo. Tako bi lahko podjetja za dobiček, ki ga izplačajo zaposlenim uveljavljala 100 odstotno davčno olajšavo. Za razliko od trenutno veljavne ureditve pa bi jo lahko uveljavljali že v naslednjem letu in ne šele po treh letih.

Z novo ureditvijo bi bila sicer ugodnejša tudi davčna obravnava dohodkov zaposlenih: za izplačila v denarju za 30 odstotkov, za prejete delnice in deleže pa za 25 odstotkov.

Udeležba pri dobičku še naprej ostaja prostovoljna za družbo in delavce. Pri dobičku morajo biti sicer udeleženi vsi delavci pod enakimi pogoji in merili, ki jih družba in delavci predhodno uskladijo z medsebojno pogodbo. V primeru odsotnosti pogodbe mora družba ravnati v skladu z pogoji in merili, ki so opredeljeni v zakonu.