Davčne novice, februar 2023

V februarskih davčnih novicah vas obveščamo o predlogu sprememb Zakona o čezmejnem izvajanju storitev, o novem Zakonu o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, o spremembah predloga za reformo sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami (EU ETS) in predloga za vzpostavitev mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) ter o obveznem elektronskem izdajanju računov na Poljskem.

NOV PREDLOG ZAKONA O ČEZMEJNEM IZVAJANJU STORITEV 

Vlada Republike Slovenije je pripravila predlog sprememb Zakona o čezmejnem izvajanju storitev, ki določajo podrobnejša pravila za izvajanje Uredbe o socialni varnosti (ES) št. 883/2004 (»Uredba 883/2004«) o koordinaciji sistemov socialne varnosti. Besedilo predloga sprememb zakona, je trenutno v postopku druge obravnave pri Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide v Državnem zboru RS.

Ključne novosti v okviru predloga zakona na podlagi določb Direktive (EU) 2020/1057[1] in Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg (»Uredba 1024/2012«) so:

• Čezmejno izvajanje storitev se ne bo nanašalo več samo na začasno opravljanje dejavnosti, ampak bo po novem veljalo za osebe, ki ne glede na časovno obdobje oziroma naravo delovnega vzorca opravljajo svojo registrirano dejavnost v drugi državi članici EU.
  
  
• Novo razlikovanje med pristojnimi nadzornimi organi. Nadzor nad delodajalci v okviru svojih pristojnosti naj bi izvajal Inšpektorat Republike Slovenije za delo (»IRSD«). Čezmejno izvajanje dejavnosti samozaposlenih oseb, nosilcev gospodarske dejavnosti, pa bo nadzorovala Finančna uprava Republike Slovenije (»FURS«).
  
  
• V primeru dvoma o zakonitosti in spoštovanju pravil čezmejnega izvajanja storitev lahko IRSD ali FURS sama izvedeta nadzor, v prejšnji ureditvi je bilo to možno le, če je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (»ZZZS«) prejel obvestilo o obstoju dvoma o zakonitosti. Dodana je možnost, da lahko dvom poda tudi napoteni delavec.
  
  
• Vzpostavitev nove Komisije za ugotavljanje utemeljenosti zahtev za odpravo ali razveljavitev potrdil A1. V postopku razveljavitve ali odprave potrdila A1 je ZZZS vezan na odločitev Komisije.

[1] Direktiva (EU) 2020/1057 o določitvi posebnih pravil v zvezi z Direktivo 96/71/ES in Direktivo 2014/67/EU za napotitev voznikov v sektorju cestnega prometa ter spremembi Direktive 2006/22/ES o minimalnih pogojih za izvajanje določenih Uredb glede zahtev za izvrševanje in Uredbe (EU) št. 1024/2012

»WINDFALL TAX« V SLOVENIJI

Dne 9. 12. 2022 je Državni zbor sprejel nov Zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije (v nadaljevanju »ZNPOVCE«), ki je bil 19. 12. 2022 objavljen v Uradnem listu RS št. 158. Novi zakon skladno z zahtevami Uredbe Sveta 2022/1854/EU med drugim uvaja tudi t. i. »windfall tax« oziroma omejitev presežnih tržnih prihodkov proizvajalcev električne energije ter solidarnostni prispevek. Namen slednjih je zmanjšanje porabe električne energije in povečanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov.

Omejitev presežnih tržnih prihodkov

Zakon uvaja omejitev presežnih tržnih prihodkov od prodaje električne energije, proizvedene in prodane na veleprodajnem trgu, na 180 eurov na MWh na portfeljski ravni, za obdobje dobave od 1. decembra 2022 do 31. decembra 2023. Omejitev presežnih tržnih prihodkov velja za prodajo električne energije proizvedene iz vetra, sonca, geotermalne energije, vode (razen iz črpalnih hidroelektrarn), biomase (trdna ali plinasta biomasna goriva, razen biometana), odpadkov, lignita, surove nafte in drugih naftnih derivatov, šote in jedrske energije. Za električno energijo proizvedeno iz lignita je bil določen poseben prag v višini 230 eurov na MWh. Vsi prihodki nad to ceno se smatrajo za presežne prihodke, ki pripadajo proračunu Republike Slovenije.

Navedeni prispevki bodo namenjeni financiranju ukrepov za pomoč končnim odjemalcem električne energije.

Solidarnostni prispevek

Poleg tega zakon uvaja še dodatno obveznost solidarnostnega prispevka za zavezance za davek od dohodkov pravnih oseb, ki v Sloveniji pridobivajo in predelujejo surovo nafto, zemeljski plin ter premog.

Solidarnostni prispevek se plačuje za davčni obdobji, ki se začneta 1. januarja 2022 ali pozneje in 1. januarja 2023 ali pozneje. Stopnja za izračun solidarnostnega prispevka je 80 %.

Osnova za izračun solidarnostnega prispevka je razlika med obdavčljivim dobičkom, ki ga je zavezanec dosegel v posameznem davčnem obdobju, za katerega se plačuje solidarnostni prispevek, in povprečnim obdavčljivim dobičkom, ki ga je zavezanec dosegel v štirih zaporednih davčnih obdobjih, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje, zvišanim za dvajset odstotkov. 

EVROPSKI PARLAMENT OBJAVIL SPREJETE SPREMEMBE K PREDLOGOM ZA PRENOVO SISTEMA TRGOVANJA Z EMISIJAMI IN VZPOSTAVITEV CBAM

27. januarja 2023 so bile v Uradnem listu Evropske unije objavljene spremembe (i) predloga za reformo sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami (EU ETS) in (ii) predloga za vzpostavitev mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), ki jih je sprejel Evropski parlament.

Kot smo poročali v prejšnjih izdajah davčnih novic, je reforma sistema EU za trgovanje z emisijami predpogoj za izvajanje CBAM. Časovni okvir izvajanja trenutno ostaja nespremenjen, pri čemer naj bi se prehodno obdobje s kvartalnim poročanjem začelo konec leta 2023, CBAM kot dajatev pa naj bi začel veljati leta 2027.

CBAM ne bo vplival le na proizvajalce, temveč tudi na druge panoge, kot so maloprodaja, biološke vede itd. Zato vam poznavanje pravil CBAM in sposobnost ugotavljanja njihove pomembnosti za vaše podjetje lahko pomagata pri določanju morebitnega finančnega vpliva in zagotavljanju skladnosti z zahtevami za poročanje.

POLJSKA VLADA IZDALA OSNUTEK ZAKONA O OBVEZNEM ELEKTRONSKEM IZDAJANJU RAČUNOV

V decembru 2022 je poljska vlada izdala predlog zakona o spremembi Zakona o davku na dodano vrednost, ki s 1. januarjem 2024 na Poljskem uvaja obveznost elektronskega izdajanja računov.

Obvezno izdajanje elektronskih računov se bo nanašalo predvsem na dejavnosti, ki so predmet DDV na Poljskem, vključno z lokalnimi dobavami blaga in opravljanjem storitev med podjetji (B2B), državnimi organi (B2G) in tudi potrošniki (B2C).