Davčne novice, februar 2026

DRŽAVNI ZBOR JE SPREJEL NOV ZAKON O UDELEŽBI DELAVCEV PRI DOBIČKU

Državni zbor je 11. 2. 2026 sprejel nov Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob-1), ki ureja udeležbo delavcev pri dobičku družbe, vrste shem udeležbe, postopek ter posebno davčno obravnavo.

Novosti, ki jih prinaša nov zakon:

1. Višji pragovi za delitev dobička

Z novim zakonom se povečuje delež dobička, ki se lahko razdeli med delavce z obstoječih 20 odstotkov na 33 odstotkov dobička posameznega poslovnega leta. Prav tako se zvišuje tudi zgornji limit izplačil z obstoječih 10 odstotkov na 20 odstotkov letnega bruto zneska plač.

2. Sheme nagrajevanja

Zakon določa tri sheme udeležbe pri dobičku: denarno shemo z delitvijo dobička v denarju, delniško shemo z delitvijo dobička v delnicah in družbeniško shemo z delitvijo dobička v deležih.

3. Davčna obravnava dohodkov zaposlenih

Pri denarni shemi se dohodek ob izpolnitvi pogojev obdavči z dohodnino po 30% stopnji kot dokončni davek in se ne všteva v letno davčno osnovo. Pri delniški ali družbeniški shemi pa se dohodek obdavči po 25% stopnji kot dokončni davek in se prav tako ne všteva v letno davčno osnovo. 

4. Olajšava pri davku od dohodkov pravnih oseb

Nov zakon omogoča družbam, da za dobiček, ki ga izplačajo zaposlenim, uveljavljajo 100% davčno olajšavo, ki jo lahko uveljavljajo že v naslednjem letu. V primerjavi s prejšnjo ureditvijo je bila olajšava vezana na časovni zamik: v prvem letu je bilo možno znižanje osnove 70%, do 100% pa šele po treh letih.

5. Registracija pogodb ni več potrebna

Glede na nov zakon, registracija pogodbe pri Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, ki je bila potrebna za uveljavljanja davčne olajšave, ne bo več potrebna.

6. Prehodno obdobje

Družbe, ki so registrirale pogodbe o udeležbi pri dobičku v skladu s prejšnjim

Zakonom o udeležbi delavcev pri dobičku lahko te pogodbe uporabljajo še za udeležbo delavcev pri dobičku za poslovno leto, ki se bo začelo do vključno 31. decembra 2026.

Udeležba pri dobičku še naprej ostaja prostovoljna za družbo in delavce. Pri dobičku morajo biti sicer udeleženi vsi delavci pod enakimi pogoji in merili, ki jih družba in delavci predhodno uskladijo z medsebojno pogodbo.

KRITERIJI FURS ZA DOLOČANJE PRIORITETNIH INŠPEKCIJSKIH NADZOROV V LETU 2026

Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je objavila letošnje kriterije za določanje prioritetnih inšpekcijskih nadzorov, ki temeljijo na oceni tveganja in veljavni davčni zakonodaji. Nadzori se bodo v letu 2026 osredotočali na področja, kjer analiza tveganja kaže na največje nepravilnosti in potencialne izpad javnofinančnih prihodkov.

Pri nadzoru na področju davka na dodano vrednost (DDV) bo poudarek na odkrivanju sistemskih utaj, zlasti tako imenovanih davčnih vrtiljakov (ang. MTIC), pri katerih zavezanci sodelujejo v verigah transakcij z namenom neupravičenega odbitka davka. FURS bo posebno pozornost namenil tudi zavezancem, ki neupravičeno uveljavljajo odbitek DDV na podlagi fiktivnih računov ali zaradi zasebne rabe, ter tistim z neustrezno identifikacijo za DDV. Velik poudarek bo na ugotavljanju neskladij med davčnimi obračuni in podatki o davčno potrjenih računih, saj ta neskladja pogosto nakazujejo resne nepravilnosti.

Na področju davka od dohodkov pravnih oseb in dohodkov iz dejavnosti bo nadzor usmerjen k zavezancem, pri katerih obstaja sum prenizko izkazane davčne osnove, nepravilnega vključevanja stroškov ali nepredlaganja davčnih obračunov. Poseben poudarek ostaja na transfernih cenah, zlasti pri družbah v mednarodnih skupinah, kjer se na podlagi analize tveganja zaznavajo nepravilnosti pri določanju cen storitev, finančnih transakcij, neopredmetenih sredstev ali reorganizacij poslovanja.

Na področju obdavčitve fizičnih oseb bo FURS nadaljeval z nadzori delodajalcev, pri katerih obstaja visoka stopnja tveganja nepravilnosti. Osredotočal se bo na pravilno obravnavo ugodnosti, povračil stroškov v zvezi z delom ter na zavezance, ki ne predlagajo obračunov davkov in prispevkov. V okviru boja proti sivi ekonomiji se bodo izvajali nadzori nad poslovanjem preko spletnih platform in družbenih omrežij, kjer se pogosto zaznava neporočanje prihodkov. Okrepljeni bodo tudi nadzori nad davčnimi blagajnami, pri katerih neskladja med potrjenimi računi in predloženimi obračuni pogosto razkrijejo prikrito gotovinsko poslovanje.

FURS bo nadaljeval z nadzori na področju carin, pri čemer bo poudarek na preverjanju izogibanja proti dampinškim in izravnalnim dajatvam, pravilnosti carinske vrednosti ter morebitnih zlorab v okviru carinskega postopka 42. Na področju trošarin bodo nadzori usmerjeni v preverjanje pravilnega obračunavanja trošarin za alkohol, pivo, energente in tobačne izdelke, skupaj s preprečevanjem nezakonite proizvodnje ali gibanja tobaka in energentov. Okoljske dajatve ostajajo pomemben del nadzornih aktivnosti, predvsem z vidika pravilnosti obračunavanja dajatev za odpadne vode in emisije CO₂.

Pomemben del nadzornega okvirja predstavljajo tudi področja mednarodne izmenjave podatkov in finančnih računov, vključno z izvajanjem obveznosti FATCA ter nadzorom nad poročanjem operaterjev digitalnih platform.

FURS bo tudi v letu 2026 sodeloval z drugimi inšpekcijskimi organi in institucijami, še posebej na področju dela tujcev, gotovinskega poslovanja, iger na srečo, nadzora spletne prodaje ter nadzora prehranske varnosti, kjer je za učinkovit nadzor ključno usklajeno delovanje več pristojnih organov.

FURS IZDAL OBVESTILO O NOVI OBVEZNOSTI ZA MINIMALEN DAVEK

Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je v januarju 2026 davčnim zavezancem posredovala obvestila o morebitnih obveznostih na podlagi Zakona o minimalnem davku (ZMD). Na podlagi razpoložljivih podatkov, vključno s poročili po državah (CbCR), CbCR obvestili ter javno objavljenimi informacijami o prihodkih skupin, je FURS identificiral subjekte, ki bi lahko zapadli pod nova pravila minimalnega davka za poslovno leto 2024.

Zavezanec za minimalni davek v Sloveniji je subjekt v sestavi, ki izpolnjuje naslednja pogoja:

• je subjekt v sestavi, ki je lociran v Sloveniji in
• je del mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, katere letni konsolidirani prihodki znašajo najmanj 750 milijonov EUR v vsaj dveh od štirih poslovnih let pred preizkusnim letom.

Vse družbe, ki bodo izpolnjevale omenjene pogoje bodo imele naslednje obveznosti poročanja v Sloveniji:

1. Obračun domačega povrhnjega davka (angl. QDMTT return): rok za oddajo za leto 2024 je 18 mesecev po koncu poslovnega leta.

Ne glede na to, ali obveznost plačila domačega povrhnjega davka dejansko nastane ali ne, morajo vsi identificirani subjekti v roku 18 mesecev po koncu poslovnega leta 2024 preko portala eDavki predložiti obračun domačega povrhnjega davka. Prvo poročevalsko obdobje za obračun domačega povrhnjega davka se nanaša na obdobja, ki se začnejo z 31. decembrom 2023. Obračun lahko za vse slovenske subjekte v skupini predloži tudi izbran vložniški subjekt, vendar pa vsi subjekti v Sloveniji ostajajo solidarno odgovorni za plačilo celotne obveznosti domačega povrhnjega davka.

2. Informativni obrazec za obračun oziroma obvestilo GIR (angl. GIR ali GIR notification)

V kolikor informativni obrazec za obračun oz. GIR ne bo predložen v Sloveniji, temveč v drugi jurisdikciji, mora slovenski subjekt v Sloveniji oddati tako imenovano GIR obvestilo. V GIR obvestilu bo potrebno navesti, kateri subjekt v skupini bo odgovoren za oddajo informativnega obrazca za obračun ter jurisdikcijo oddaje. 

3. Obračun povrhnjega davka (angl. Top up tax return)

Obračun povrhnjega davka je potrebno predložiti le, če nastane obveznost obračuna povrhnjega davka po določbah ZMD, po pravilu vključitve dohodkov (IIR) ali po pravilu o prenizko obdavčenih dobičkih (UTPR).

SPREMENJENO OBRAČUNSKO OBDOBJE DDV‑O

Finančna uprava Republike Slovenije je izvedla centralno posodobitev davčnih obdobij, s katero je zavezancem glede na njihov obdavčljivi promet v letu 2025 določila ustrezno davčno obdobje. Spremembe temeljijo na 89. členu ZDDV‑1 in 156. členu Pravilnika o izvajanju ZDDV‑1.
Po posodobitvi so zavezanci že razporejeni v mesečno ali trimesečno poročanje, odvisno od izpolnjevanja zakonskih pogojev.

Kaj je zdaj drugače oziroma na kaj bodite pozorni?

Sprememba davčnega obdobja se lahko izvede:

• iz trimesečnega v mesečno, kadar je promet v preteklem letu presegel dovoljeni prag za kvartalno poročanje,
• iz mesečnega v trimesečno, kadar zavezanec ne izpolnjuje pogojev za mesečno poročanje.

Sistem eDavki zdaj pri oddaji obračunov uporablja novo določeno obdobje.

Kakšni so pragovi za vstop v posamezno davčno obdobje?

Zavezanec mora poročati mesečno, če je njegov obdavčljivi promet v preteklem koledarskem letu:

• presegel 210.000 EUR (najpogostejši razlog za prehod v mesečno obdobje) ali
• opravlja posebne vrste transakcij (npr. transakcije znotraj EU), za katere zakon zahteva mesečno poročanje.

Zavezanec lahko poroča trimesečno, kadar:

• obdavčljivi promet v preteklem letu ni presegel 210.000 EUR, in
• ne opravlja transakcij, zaradi katerih bi bil zavezan k mesečnemu poročanju.

Prag 210.000 EUR je tako ključni kriterij, ki določi, ali poročanje ostane kvartalno ali se zavezanec uvrsti v mesečni režim.

Oddaja obrazcev ponovno poteka nemoteno

Po izvedeni sistemski posodobitvi je oddaja obrazcev DDV‑O, VIES‑KP, PD‑O in evidenc odbitka DDV ponovno omogočena brez omejitev.

EU UVAJA CARINSKO DAJATEV NA UVOZ E-TRGOVINSKIH PAKETOV NIZKE VREDNOSTI

EU je sprejela ukrep, ki uvaja carinsko dajatev v višini 3 EUR ob uvozu e‑trgovinske paketov, vrednih manj kot 150 EUR. Nova dajatev bo začela veljati julija 2026 in je namenjena obvladovanju konkurenčne prednosti, ki jo imajo spletni prodajalci iz držav zunaj EU v primerjavi s podjetji v EU. Ukrep bo začasen, dokler leta 2028 ne začne delovati novi podatkovni sistem EU za carine.

Dajatev bo veljala za blago, ki je poslano neposredno iz tretjih držav potrošnikom v EU. Evropska komisija in države članice trenutno pripravljajo pravne in IT‑podlage za uvedbo ukrepa. Ob tem EU načrtuje tudi uvedbo ločene pristojbine za obravnavo pošiljk, s katero bi pokrili naraščajoče stroške, ki pa je trenutno še predmet pogajanj in bi lahko prišla v veljavo novembra 2026.

Ti ukrepi so del širše reforme carinskega sistema EU. Cilj je bolje zaščititi evropske trgovce in potrošnike ter zagotoviti pošteno konkurenco na enotnem trgu.

ODDAJA DAVČNIH NAPOVEDI DO 2. MARCA 2026

Davčni zavezanci morajo vložiti davčne napovedi za tiste vrste dohodkov, za katere podatki niso bili posredovani že med letom prek plačnikov davka. To zlasti velja za dohodke iz oddajanja premoženja v najem, dohodke iz kapitala (obresti, dividende, dobički iz odsvojitve vrednostnih papirjev in deležev) ter dobičke iz izvedenih finančnih instrumentov. To velja za rezidente in nerezidente Republike Slovenije. Dejanski rok za vložitev napovedi je  letos 2. marec 2026, saj zakonski rok 28. februar 2026 pade na soboto.

Rezidenti niso dolžni vložiti napovedi za obresti na denarne depozite, če skupni znesek v letu 2025 ne presega 1.000 evrov. Pri dohodkih iz oddajanja premoženja v najem morajo rezidenti napovedati vse dohodke, ne glede na državo izvora, medtem ko nerezidenti napovedo le dohodke z virom v Sloveniji.

Napovedi se lahko oddajo prek portala eDavki, po pošti ali osebno pri kateremkoli finančnem uradu v Sloveniji. Pomembna novost pri poročanju, je da v primeru, da je bilo v letu 2025 prejetih več kot 5 izplačil iz naslova obresti oziroma dividend, je treba napovedi vložiti v elektronski obliki preko portala eDavki. Prav tako mora davčni zavezanec rezident napoved vložiti prek portala eDavki v primeru, da je v letu 2025 opravil več kot 10 transakcij vezanih na odsvojitev vrednostnih papirjev ali investicijskih kuponov.

POVIŠANJE MINIMALNIH URNIH POSTAVK IN DRUGIH PREJEMKOV PO DVIGU MINIMALNE PLAČE

Skladno z Zakonom o minimalni plači (ZMinP) je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) v Uradnem listu RS 001/2025, objavilo nov znesek minimalne plače za leto 2026, ki znaša1.481,88 EUR bruto. Uskladitev temelji na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov, ki znašajo 791,07 in 2,7‑odstotni rasti cen.

Dvig vpliva na več z zakonom vezanih zneskov, med drugim tudi na naslednje:

• Minimalna urna postavka za študentsko ali dijaško delo znaša od 5. 2. 2026  8,98 EUR/uro.
• Za občasno delo upokojencev znaša minimalna urna postavka od 1. 3.2026-28. 2. 2027 8,52 EUR/uro, letni limit za leto 2026 je 17.782,56 EUR.

Na splošno dvig minimalne plače zvišuje vse zneske, ki so nanjo vezani, vključno z urnimi postavkami, nadomestili in tarifami.