Dne 13. maja 2026 je Sodišče Evropske unije (SEU) izdalo sodbo v zadevi Stellantis Portugal (C-603/24), v kateri je obravnavalo vprašanje, ali je treba prilagoditve za namene transfernih cen, opravljene konec leta, znotraj mednarodne skupine podjetij obravnavati kot plačilo za dobavo storitev, ki je predmet DDV. SEU je potrdilo, da takšne prilagoditve za namene transfernih cen ni dovoljeno samodejno obravnavati kot plačilo za storitve, ki so predmet DDV. Takšne prilagoditve pomenijo plačilo za ločeno dobavo storitev, ki je predmet DDV le, če obstaja pravno razmerje z vzajemnimi obveznostmi in neposredna povezava med določljivo storitvijo in plačilom.
Primer se nanaša na podjetje Stellantis Portugal (prej General Motors Portugal), ki je delovalo kot distributer in je kupovalo vozila od proizvajalcev v skupini (OEM) ter jih prodajalo na lokalnem trgu. Kot dogovorjeno v pogodbah znotraj skupine so se transferne cene ob koncu leta prilagajale, z namenom dosega ciljne stopnje dobička. Prilagoditve so bile izkazane z izdajo dobropisov ali bremepisov in so temeljile na celotnih stroških distribucije in poslovanja, vključno s stroški popravil tretjih oseb. Portugalski davčni organ je menil, da te prilagoditve pomenijo plačilo za storitve popravil in je zato odmeril DDV.
V obravnavanem primeru je SEU odločilo v korist davčnega zavezanca in določilo naslednja ključna načela:
- Ni samodejne DDV obravnave, saj prilagoditve za namene transfernih cen same po sebi ne pomenijo nujno tudi plačila za storitve.
- DDV se uporabi le, kadar obstaja pravno razmerje z vzajemnimi obveznostmi in neposredna povezava med določeno storitvijo in plačilom.
- Prilagoditve, vezane na dobiček, ne pomenijo nujno plačila za storitve. Prilagoditve transfernih cen so bile namenjene doseganju vnaprej določene stopnje dobička, ne pa plačilu za določeno storitev. Izračunane so bile na širši stroškovni osnovi in ne zgolj na osnovi posameznih specifičnih storitev (npr. popravil). Plačila so lahko v obliki dobropisov ali bremepisov, kar še dodatno oslabi neposredno povezavo s specifično storitvijo.
Sodišče je zaključilo, da v tem primeru prilagoditve transfernih cen niso pomenile plačila za dobavo storitev. Glede na pravni in dejanski okvir je takšne prilagoditve mogoče obravnavati kot vpliv na ceno osnovne transakcije, vendar sodba o tem izrecno ne odloča. Sodišče prav tako ni našlo dokazov, da bi distributer deloval kot posrednik pri opravljanju popravil za proizvajalce, kar še dodatno slabi argument za DDV obravnavo kot storitev.
Ta sodba je pomembna za mednarodne organizacije, ki uporabljajo prilagoditve transfernih cen ob koncu leta. Skladno s tem svetujemo, da podjetja, ki uporabljajo tovrstne prilagoditve, pregledajo pravno podlago, tokove izdajanja računov ter DDV obravnavo teh prilagoditev v vsakem primeru posebej, zlasti če so prilagoditve povezane z določljivimi dobavami ali bi lahko vplivale na ceno osnovne transakcije.
Če potrebujete pomoč na tem področju, vam je naša ekipa davčnih strokovnjakov z veseljem na voljo.