Davčne novice, marec 2023

V marčevski izdaji davčnih novic vas želimo obvestiti o prihajajoči odpremi prvega svežnja informativnih izračunov dohodnine za leto 2022. Dodatno smo za vas povzeli sodbo Sodišča Evropske unije, v kateri je odločalo o predhodnem vprašanju Vrhovnega sodišča Republike Slovenije glede skladnosti prava EU in nacionalne zakonodaje, pri predlaganju dokazov med upravnim postopkom na prvi stopnji. V sredo, 22.3.2023  je Državni zbor RS potrdil Zakon o čezmejnem izvajanju storitev.

Odprema prvega svežnja Informativnih izračunov dohodnine za leto 2022

Finančna uprava RS bo 31.3.2023 odpremila prvi sveženj Informativnih izračunov dohodnine za leto 2022.

Informativni izračun dohodnine je sestavljen na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga Finančna uprava na osnovi uradnih evidenc in podatkov o dohodkih in vzdrževanih družinskih članih, ki so jih Finančni upravi tekom leta posredovali izplačevalci in zavezanci.

Zavezanec mora Informativni izračun dohodnine natančno pregledati. V kolikor se z izračunom ne strinja oziroma ugotovi, da so navedeni podatki nepravilni ali nepopolni, mora najpozneje v 30 dneh (15. dan od prejema informativnega izračuna, ki se šteje za prejetega/vročenega 15 dni od odpreme) od datuma odpreme Informativnega izračuna vložiti ugovor zoper Informativni izračun dohodnine ter ga vložiti na finančni urad, ki je izračun izdal. V primeru, da se zavezanec strinja s podatki navedenimi v izračunu in ugotovi, da je ta ustrezno sestavljen, mu ni potrebno storiti ničesar. V takem primeru po poteku roka za vložitev ugovora, informativni izračun dohodnine velja za dokončno odločbo o odmeri dohodnine za davčno leto.

Drugi sveženj Informativnih izračunov dohodnine bo predvidoma odpremljen konec maja 2023.

Pri uveljavljanju oprostitve plačila DDV za dobave znotraj Skupnosti FURS ni dolžan upoštevati dodatnih dokazov, predloženih po davčnem inšpekcijskem nadzoru

Sodišče Evropske unije je 2.3.2023 izdalo sodbo v zadevi C‑664/21 Nec Plus Ultra Cosmetics AG, v kateri je odločalo o predhodnem vprašanju Vrhovnega sodišča Republike Slovenije glede skladnosti prava EU in nacionalne zakonodaje, ki prepoveduje predlaganje in izvajanje novih dokazov med upravnim postopkom na prvi stopnji, konkretneje po izdaji zapisnika o davčno inšpekcijskem nadzoru.

V zadevnem primeru je švicarski dobavitelj NEC Plus Ultra Cosmetics AG (v nadaljevanju: "NEC"), registriran za DDV namene v Sloveniji, strankam na Hrvaškem in v Romuniji dobavljal kozmetiko. Blago je bilo prepeljano iz skladišča v Sloveniji v drugo državo članico. Družba NEC je v skladu z določbami Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) te dobave obravnavala kot oproščene znotraj-Skupnostne dobave blaga.

Finančna uprava Republike Slovenije (»FURS« ali »prvostopenjski organ«) je v postopku davčno inšpekcijskega nadzora DDV za leto 2017 od zavezanca tj. družbe NEC zahtevala dokazila, da je bilo blago dejansko odpremljeno v drugo državo članico, s čimer družba dokazuje, da so bili izpolnjeni pogoji za uveljavljanje oprostitve DDV za znotraj-Skupnostno dobavo blaga. Družbo NEC je s sklepom z dne 14.2.2019 pozvala k predložitvi celotne dokumentacije glede zadevnih dobav. V času, ko je družba NEC zbirala potrebno dokumentacijo, s katero je utemeljevala oprostitev plačila DDV, je FURS že sestavil zapisnik o davčno inšpekcijskem nadzoru, na podlagi katerega je bila izdana odločba o odmeri davka. Dokazi, predloženi naknadno, tako niso bili upoštevani.

Družba NEC se z dejstvom, da prvostopenjski organ ni upošteval novih dokazov, ni strinjala in je zadevo pripeljala do postopka revizije pri Vrhovnem sodišču, ki je odločanje prekinilo in Sodišču Evropske unije (»Sodišče«) v predhodno odločanje predložilo vprašanje, ali lahko prekluzija navajanja dokazov v davčnem postopku po izdaji zapisnika o davčno inšpekcijskem nadzoru iz drugega odstavka 140. člena ZDavP‑2 prevlada nad načelom nevtralnosti sistema DDV. Spor se je tako nanašal na datum, do katerega je dokaz v upravnem postopku mogoče predložiti.

Sodišče EU je že večkrat razsodilo, da je pravica do odbitka in vračila sestavni del sistema DDV in načeloma ne sme biti omejena. Sklicujoč se na sodbo GE Auto Service Leasing, je Sodišče v nadaljevanju poudarilo, da uvedba nacionalnih ukrepov, s katerimi se zavrne upoštevanje dokazov, ki so bili predloženi v okviru odmere DDV v postopku davčnega nadzora, na podlagi načela procesne avtonomije držav članic spada v notranji pravni red vsake države članice, vendar le če ti ukrepi niso manj ugodni od tistih, ki urejajo podobne nacionalne položaje (načelo enakovrednosti), in če v praksi ne onemogočajo ali pretirano otežujejo uresničevanja pravic, ki jih priznava pravni red Unije (načelo učinkovitosti).

Sodišče je tako prišlo do zaključka, da je treba pravo Unije v povezavi z načeli davčne nevtralnosti, učinkovitosti in sorazmernosti razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki prepoveduje predložitev in zbiranje novih dokazov v upravnem postopku, ki se konča s sprejetjem odločbe o odmeri davka, zlasti po opravljenem davčno inšpekcijskem nadzoru, vendar pred sprejetjem te odločbe, če se spoštujeta načeli enakovrednosti in učinkovitosti.

Potrjen je bil nov Zakon o čezmejnem izvajanju storitev

V februarskih davčnih novičkah smo že pisali o predlogu Zakona o čezmejnem izvajanju storitev in novostih, ki jih predlog prinaša. V sredo, 22.3.2023  je državni zbor novi Zakon o čezmejnem izvajanju storitev tudi potrdil.

Glede na časovno veljavnost bodo spremembe sprejetega zakona razdelili v dve pomembnejši skupini; i.) tiste, ki bodo v veljavo stopile 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in ii.) novosti, ki začnejo veljati šele 1.1.2024.

i.)                  Novosti, ki bodo v veljavo stopile 15. dan po objavi v Uradnem listu so:

►   Novo razlikovanje med pristojnimi nadzornimi organi. Nadzor nad delodajalci v okviru svojih pristojnosti bo od sedaj naprej izvajal Inšpektorat Republike Slovenije za delo (»IRSD«). Na Finančno upravo Republike Slovenije (»FURS«) pa se prenese pristojnost za nadzor nad poslovanjem in čezmejnim opravljanjem storitev samozaposlenih oseb, nosilcev gospodarske dejavnosti.

►   V primeru dvoma o zakonitosti in spoštovanju pravil čezmejnega izvajanja storitev lahko po novem IRSD ali FURS sama izvedeta nadzor. V prejšnji ureditvi pa je bilo to možno le, če je Zavod za Zdravstveno Zavarovanje Slovenije (»ZZZS«) prejel obvestilo o obstoju dvoma o zakonitosti. Dodana je še možnost, da lahko dvom poda tudi napoteni delavec.

►   Sprejete so nove določbe glede obveznosti tujega delodajalca in napotenega delavca oziroma voznika. Prav tako je dodana prekrškovna določba v okviru izvajanja mednarodnih prevozov.

ii.)                Novosti, ki bodo stopile v veljavo 1.1.2024 so:

►   Poseg v Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (»ZPIZ-2«), v katerem bo črtan 2. odstavek 144. člena, s tem pa se ukinja nižja osnova za izračun prispevkov.

►   Spremenjen postopek izdaje potrdila A1, saj se npr. vloga ne vlaga več na portal e-VEM, ampak preko portala SPOT, dodani pa so tudi nekateri novi obvezni podatki, kot so npr. vrsta storitve ali dejavnosti.

►   O vlogah za izdajo potrdila A1 za namen čezmejnega izvajanja storitve v drugi državi članici EU, ki so vložene pred 1. 1. 2024 se bo do tega datuma odločalo po prej veljavnem zakonu.

►   O vlogah za izdajo potrdila A1 za namen čezmejnega izvajanja storitev v najmanj dveh državah članicah EU, ki so vložene pred 1.1.2024, se bo do tega datuma odločalo v skladu s predpisi Evropske unije na področju koordinacije sistemov socialne varnosti.