Davčne novice, maj 2026

SPREJET ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA RAZVOJ SLOVENIJA

Dne 11. 5. 2026 je Državni zbor RS potrdil Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (v nadaljevanju »ZIURS«), ki določa ukrepe za omilitev stroškov življenjskih potrebščin in dela energentov, hkrati pa uvaja spremembe na področjih obravnave malega gospodarstva in normiranih zavezancev, davkov ter socialnih prispevkov, zdravstva in pokojnin.

Zakon prinaša spremembe na naslednjih področjih:

• Spremembe Zakona o dohodnini (ZDoh-2) – Zakon v okviru obdavčitve dohodka iz dejavnosti spreminja sistem normiranih odhodkov ter uvaja novo progresivno lestvico glede na višino prihodkov in status zavarovanja zavezanca. Polno zavarovani samozaposleni bodo lahko ostali v sistemu do 150.000 EUR prihodkov, ostali pa do 70.000 EUR. Davčna stopnja za oddajanje premoženja v najem se iz 25% znižuje na 15%, za dolgoročni najem mladim in mladim družinam pa na 5%. Spremembe naj bi se začele uporabljati za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2026 dalje (torej tudi za nazaj).
• Spremembe Zakona o prispevkih za socialno varnost (ZPSV) – Uvaja se t.i. socialna kapica oziroma najvišja osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost, in sicer na 7.500 EUR mesečno. Določbe naj bi se začele uporabljati 1. julija 2026.
• Spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) – Omogočeno bo prejemanje polne starostne pokojnine tudi ob nadaljnjem opravljanju dela oziroma ponovni zaposlitvi po upokojitvi. Poleg tega se uvaja nova najnižja osnova za samozaposlene in kmete z nizkimi prihodki. Nova ureditev naj bi se začela uporabljati 1. julija 2026.
• Spremembe Zakona od delovnih razmerjih (ZDR-1) – Pogodba o zaposlitvi bo po novem lahko prenehala ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino, razen če delavec pravočasno predlaga nadaljevanje zaposlitve. Delavec bo lahko predlagal nadaljevanje delovnega razmerja brez prekinitve, spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Za delavce, ki ob uveljavitvi zakona že izpolnjujejo pogoje za upokojitev ali jih bodo dosegli do 31. decembra 2026, velja enoletno prehodno obdobje. V tem času se morajo z delodajalcem dogovoriti o nadaljnjem delu, sicer jim delovno razmerje preneha.
• Spremembe Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) – DDV za osnovna živila se znižuje na 5%. Spremembe se začnejo uporabljati prvi dan drugega meseca po uveljavitvi zakona.
• Spremembe na področju zdravstva – interventni zakon posega v Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva (ZDIUPZ) ter Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). Zakon spreminja ureditev soglasij za delo zdravstvenih delavcev in sodelovanje med javnimi zavodi ter zasebnimi izvajalci zdravstvenih storitev. Poleg tega ZIURS posega tudi v ureditev določenih pravic in obveznosti iz zdravstvenega zavarovanja.
• ZIURS vsebuje tudi spremembe glede Zakona o pravici do zimskega regresa ter Zakona o dolgotrajni oskrbi.

Začasni ukrepi

• ZIURS uvaja tudi 3 začasne interventne ukrepe. Na področju DDV se za energente začasno uvaja znižana 9,5% stopnja DDV z namenom omilitve posledic visokih cen energentov za gospodinjstva in gospodarstvo. Poleg tega ZIURS odlaga uporabo novega Zakona o gostinstvu (ZGos-1) do leta 2027 ter na področju zdravstvene dejavnosti uvaja omejitve regresnih zahtevkov ZZZS proti delodajalcem v primeru poškodb pri delu, razen v primeru naklepnega ravnanja.

Državni zbor je na izredni seji dne 27. 5. 2026 odločil, da naknadni zakonodajni referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije ni dopusten, saj zakon zaradi vsebovanih davčnih določb ne more biti predmet referendumskega odločanja. Posledično bo zakon začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

NOVA EU PRAVILA NA PODROČJU BOJA PROTI DAVČNIM GOLJUFIJAM

Ministri za gospodarstvo in finance držav članic Evropske unije so podprli nova pravila, katerih namen je okrepiti boj proti čezmejnim goljufijam na področju davka na dodano vrednost. Predlagane spremembe bodo Evropskemu javnemu tožilstvu (EPPO) in Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) omogočile bolj neposreden dostop do podatkov o DDV na ravni Evropske unije.

Namen novih pravil je izboljšati sodelovanje med nacionalnimi davčnimi organi in pristojnimi institucijami EU ter odpraviti ovire, ki trenutno lahko upočasnijo preiskave domnevnih čezmejnih DDV goljufij. Države članice predlog načeloma podpirajo, pri čemer pa izpostavljajo pomen pravne varnosti, sorazmernosti in varstva osebnih podatkov.

Čezmejne DDV goljufije, zlasti t. i. davčni vrtiljaki predstavljajo pomembno tveganje za javne finance držav članic in proračun EU. Po ocenah Evropske komisije tovrstne goljufije države članice in proračun EU stanejo med 12,5 in 32,8 milijarde evrov letno, pri čemer so pogosto povezane z organiziranimi kriminalnimi združbami.

Postopek sprejemanja novih pravil še ni zaključen. O predlogu bo mnenje sprejel še Evropski parlament, kar se pričakuje julija 2026, nato pa bo Svet EU nadaljeval s postopkom formalnega sprejetja. 

EU: OSNUTEK NOVIH SMERNIC GLEDE PRESOJE ZDRUŽITEV PODJETIJ V JAVNI OBRAVNAVI

Evropska komisija je 30. aprila 2026 objavila osnutek novih smernic glede presoje združitev podjetij (t. i. Merger Guidelines), ki predstavljajo najobsežnejšo spremembo pravil na področju nadzora združitev podjetij v EU v zadnjih dveh desetletjih.

Namen osnutka je posodobiti metodološki okvir Evropske komisije za presojo združitev ter ga prilagoditi spremenjenim gospodarskim in geopolitičnim razmeram. Obstoječe smernice iz let 2004 in 2008 (tj. Smernice o horizontalnih združitvah in smernice o nehorizontalnih združitvah) naj bi nadomestil enoten, celovit dokument.

Ključne tehnične novosti, ki jih Evropska komisija opisuje v zvezi z osnutkom smernic EU o združitvah, je mogoče povzeti v spodnje točke:

• Enoten okvir za presojo združitev, z dodatnimi usmeritvami glede dokaznega bremena in standarda dokazovanja, dokazov, analize nasprotnih dejstev ter presoje škod in koristi združitev.
• Priznavanje necenovnih parametrov konkurence, vključno z inovacijami, trajnostjo, odpornostjo, zasebnostjo in raznolikostjo.
• Širše smernice glede tržne moči, vključno z dinamičnim konkurenčnim potencialom, omejitvami zunaj relevantnega trga, pogajalsko močjo kupcev ter vstopom in širitvijo na trg.
• Razširjena obravnava konkurenčnih tveganj, vključno z neposredno konkurenco med podjetji, izgubo inovacij in naložb, utrjevanjem tržnega položaja, izključevanjem konkurence, usklajevanjem, portfeljskimi učinki ter izmenjavo informacij.
• Dodatne smernice glede učinkovitosti, vključno z dinamično učinkovitostjo ter koristmi, povezanimi z inovacijami, naložbami, odpornostjo in trajnostjo.
• Pojasnila glede legitimnih interesov, ki lahko upravičijo intervencijo držav članic na podlagi Uredbe EU o združitvah.

Osnutek je trenutno v javni obravnavi, pri čemer je rok za predložitev pripomb 26. junij 2026. Sprejem končne različice smernic je predviden po zaključku razprave, Evropska komisija pa načrtuje nadaljnje vključevanje deležnikov in dokončanje  do konca leta 2026.