Davčne novice, november 2024

V novembrskih davčnih novicah vas obveščamo o novelah zakonov na davčnem področju, ki jih je sprejel Državni zbor, o sodbi Vrhovnega sodišča RS glede uveljavljanja odloga ugotavljanja davčne obveznosti v okviru samoprijave, o predlogih sprememb evropske direktive glede pravil o davku na dodano vrednost za digitalno dobo ter o osnutku predloga Zakona o elektronskih plačilnih sredstvih.

POTRJENI NOVELI ZAKONA O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB (ZDDPO-2) IN ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU (ZDAVP-2)

V četrtek, 14. novembra 2024, je Državni zbor sprejel noveli zakonov na področjih davka od dohodkov pravnih oseb in davčnega postopka. Zakona začneta veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Državni zbor je sicer potrdil tudi noveli Zakona o dohodnini in Zakona o DDV, vendar je Državni svet na obe noveli izglasoval odložilni veto. Posledično bo o njima moral DZ znova odločati, o čemer vas bomo obvestili v naslednjih davčnih novicah, takoj ko bo znano, kar bo predvidoma v decembru.

O predlogih sprememb smo vas že obveščali v septembrskem EY davčnem obvestilu, v nadaljevanju pa vam predstavljamo osvežitev dejansko sprejetih ukrepov s področja DDPO in davčnega postopka.

A. Davek od dohodkov pravnih oseb

• Pravilo o omejevanju priznavanja obresti

Ukinja se pravilo tanke kapitalizacije, ki opredeljuje obresti od presežka posojil, ki presegajo razmerje med kapitalom in dolgom v višini 1:4, kot davčno nepriznane.

Za davčne namene so odhodki iz naslova obresti omejeni na delež EBITDA v višini 30 % oziroma na absolutni prag priznavanja presežnih stroškov izposoje, ki ga sprememba zakona zvišuje na 3 mio EUR.

• Prenos davčnih izgub

Novela zakona prinaša časovno omejitev možnosti uveljavljanja prenesenih davčnih izgub na 5 davčnih obdobij, pri čemer velja prehodno obdobje 5 davčnih obdobij za uveljavljanje neizkoriščenih izgub iz davčnih obdobij, ki so se začela pred začetkom uporabe zakona.

• Olajšava za vlaganja v digitalni in zeleni prehod

Zakon vpeljuje možnost koriščenja neizkoriščenega dela olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prehod na 5 davčnih obdobij po obdobju vlaganja. To velja za vlaganja, ki nastanejo po začetku uporabe spremembe zakona.

B. Davčni postopek

• Spreminja se definicija plačnika davka

Novela zakona vpeljuje širitev obveznosti delodajalca kot plačnika davka. Po novem bodo morale družbe, ki so formalni delodajalec zaposlenega, o vseh prejemkih, ki bi jih delavec prejel v okviru zaposlitve (tudi na primer o dohodkih od tuje družbe), poročati davčnemu organu, in sicer v obračunu davčnega odtegljaja.

• Akontacija dohodnine od dohodka iz delnic ali deležev v družbi

Dohodek iz delovnega razmerja v obliki delnic ali deležev v družbi, prejet s strani inovativnih zagonskih podjetij, se ne bo povečal s koeficientom davčnega odtegljaja, pod pogojem, da plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja o tem obvesti davčni organ, ki na podlagi tega obvestila ugotovi akontacijo dohodnine oziroma dohodnino z odločbo.

• Avtomatično dajanje podatkov v primerih inovativnih zagonskih podjetij

Delodajalci inovativnih zagonskih podjetij bodo morali davčnemu organu za delavce, ki so prejeli opcije za nakup delnic ali deležev ali dohodek v obliki delnic ali deležev, v zvezi s katerimi se lahko uveljavlja posebna davčna obravnava, na letni ravni predložiti podatke, potrebne za pobiranje davka iz tega dohodka.

Sprememba zakona nalaga tudi obveznost Slovenskemu podjetniškemu skladu, da na letni ravni pošilja davčnemu organu podatke o vpisu in izbrisu podjetij, vpisanih v register inovativnih zagonskih podjetij.

SODBA VRHOVNEGA SODIŠČA RS GLEDE UVELJAVLJANJA ODLOGA UGOTAVLJANJA DAVČNE OBVEZNOSTI V OKVIRU SAMOPRIJAVE

V novembrskih davčnih novicah vas obveščamo o sodbi Vrhovnega sodišča RS glede uveljavljanja odloga ugotavljanja davčne obveznosti v okviru samoprijave.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v sodbi X Ips 3/2024 z dne 2. oktobra 2024 sprejelo pomembno odločitev, ki vpliva na davčne zavezance in njihovo možnost uveljavljanja odloga ugotavljanja davčne obveznosti. Sodišče je odločilo, da je v okviru instituta samoprijave iz 63. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) mogoče uveljavljati tudi odlog ugotavljanja davčne obveznosti iz naslova odsvojitve kapitala po 100. členu Zakona o dohodnini (ZDoh-2).

Doslej je Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) zavračala vloge za odlog ugotavljanja davčne obveznosti, če so bile vložene po roku za oddajo davčne napovedi, torej po 28. februarju tekočega leta za preteklo leto. Takšne vloge so bile zavržene kot prepozne, kar je pomenilo, da davčni zavezanci niso mogli uveljavljati odloga, če so zamudili rok za oddajo davčne napovedi za odmero dohodnine od odsvojitve kapitala.

Vrhovno sodišče je v predmetni sodbi odločilo, da lahko davčni zavezanci, ki zamudijo rok za oddajo tovrstne davčne napovedi, še vedno uveljavljajo odlog ugotavljanja davčne obveznosti v okviru samoprijave. To pomeni, da lahko zavezanci, ki so zamudili rok za oddajo davčne napovedi, vložijo vlogo za odlog ugotavljanja davčne obveznosti skupaj s samoprijavo, dokler niso izpolnjeni pogoji, ki onemogočajo samoprijavo (npr. vročitev odmerne odločbe).

PREDLOGI SPREMEMB EVROPSKE DIREKTIVE GLEDE PRAVIL O DAVKU NA DODANO VREDNOST ZA DIGITALNO DOBO

Svet za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN) je 5. novembra na zasedanju v Bruslju podprl vse tri stebre oz. področja sprememb, ki tvorijo predlog o spremembi evropske direktive glede pravil o davku na dodano vrednost za digitalno dobo (ang. VAT in the digital age). Namen predlaganih sprememb je posodobiti DDV poročanje, zmanjšanje administrativnih bremen zaradi potrebe po DDV identifikacijah v več državah  pri poslovanju na skupnem trgu, prav tako pa so v predlog vključene spremembe glede spletnih platform. 

Posodobitev DDV poročanja vključuje ukrepe, vključno z  digitalnim poročanjem za namene DDV v realnem času na podlagi elektronskega izdajanja računov. Po dogovorjeni časovnici bo moral biti posodobljen sistem DDV vzpostavljen do leta 2030, medtem ko bodo morali biti obstoječi sistemi držav članic združljivi s sistemom EU do leta 2035. Nekatere države članice EU so že uvedle nova pravila glede izdajanja e-računov ali pa so v postopku uvajanja novih pravil, ki bodo veljala pred letom 2030. Ena od slednjih je tudi Slovenija, ki bi s predlaganimi spremembami Zakona o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov v pravni red Republike Slovenije prenesla  Direktivo 2014/55/EU. V skladu s predlogom bodo morali poslovni subjekti (subjekti registrirani v Poslovnem registru Slovenije) pri medsebojnih transakcijah izmenjevati izključno e-račune. V kolikor bo predlog sprejet, bo obvezno izdajanje e-računov med poslovnimi subjekti, registriranimi v Poslovnem registru Slovenije veljalo od 1. junija 2026.

Davčni zavezanci, ki so se morali identificirati v več državah DDV, se bodo  po novih pravilih registrirali za DDV le v eni državi samo enkrat za celotno EU, svoje DDV obveznosti pa bi izpolnjevali preko enotnega spletnega portala v enem jeziku.

V primeru ponujanja prevoza potnikov in kratkotrajnega oddajanja nastanitev v najem preko spletnih platform  pa bodo  v skladu s predlaganimi ukrepi bodo za pobiranje in plačilo DDV odgovorni upravljalci spletnih platform, če DDV obveznosti ne bodo izpolnjevali ponudniki storitev.

Več informacij o spremembah je vključenih v davčnih novicah za januar 2023.

Slovenija podpira predlagane spremembe za uvedbo sistema digitalnega poročanja po posamičnih transakcijah in uvedbo elektronskega izdajanja računov za namene DDV. Poleg uvedbe elektronskega izdajanja računov, opisanega zgoraj, omenjeni predlog  Zakona o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov med drugim vključuje tudi poročanje Finančni upravi RS o izdanih in prejetih računih, ki naj bi se izvajalo prek portala UJP e-Račun, uradnega portala za e-račune pod okriljem Uprave Republike Slovenije za javna plačila (UJP) v standardu e-SLOG ali preko ponudnikov e-poti, ki jih potrdi UJP. Vsi e-računi bodo morali biti posredovani davčnemu organu v 8 dneh od posredovanja oziroma prejema e-računa. V kolikor se bo e-račun izmenjal prek ponudnikov e-poti, bosta davčnemu organu e-račun dolžna posredovati ponudnik e-poti izdajatelja in ponudnik e-poti prejemnika v 8 dneh od trenutka prejema e-računa.

Državni zbor je 14. novembra 2024 sprejel paket davčnih sprememb, ki med drugim vključuje tudi Spremembe Zakona o davku na dodano vrednost. Ukrep, ki naslavlja uvedbo sistema digitalnega poročanja je obvezno poročanje DDV knjig prejetih in izdanih računov, na podlagi katerih bo davčni organ omogočal predizpolnjen obračun DDV. Zakon o davku na dodano vrednost in novi ukrepi v veljavo stopijo 1. januarja 2025.

Slovenija je podprla tudi spremembo uredbe glede ureditev upravnega sodelovanja na področju DDV, potrebnih za digitalno dobo, ki med drugim predvideva vzpostavitev centralnega elektronskega sistema za izmenjavo informacij o DDV, tj., centralni sistem VIES, ki bi v realnem času izražal posodobitve stanja v zvezi s preverjanjem masovnih podatkov.

OSNUTEK PREDLOGA ZAKONA O ELEKTRONSKIH PLAČILNIH SREDSTVIH

Dne 7. novembra 2024 je Ministrstvo za finance v enomesečno javno obravnavo poslalo osnutek predloga zakona o elektronskih plačilnih sredstvih. Z zakonom bi za ponudnike blaga in storitev ob nekaterih izjemah določili obveznost, da na fizičnih prodajnih mestih in prek spleta potrošnikom omogočijo plačilo z vsaj enim elektronskim sredstvom, npr. s plačilno ali kreditno kartico. Zakon bi začel veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu. Ponudniki bi morali omogočiti sprejemanje elektronskih plačilnih sredstev v roku enega leta od začetka veljave zakona.

Zakonski predlog glede na osnutek določa tudi izjeme od zagotavljanja obveznosti sprejemanja elektronskih plačilnih sredstev, in sicer ponudniku ne bo treba zagotoviti plačila z elektronskim plačilnim sredstvom, če njegovi čisti prihodki od prodaje v preteklem poslovnem letu niso presegli 10.000 evrov, niti v primeru, ko ponudnik ponuja blago ali storitve na območju, kjer ni mogoča vzpostavitev elektronske povezave ali je ta zaradi varnostnih in kibernetskih groženj onemogočena oziroma nedovoljena.