Davčne novice, november 2025

V novembrskih davčnih novicah vas obveščamo o zakonu, ki uvaja zimski regres ter prinaša spremembe v sistemu normiranih stroškov za samostojne podjetnike, o novi evropski uredbi o takojšnjih plačilih, obvestilu o pravočasni oddaji CbC poročil, zakonu o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov ter spremembah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb.

ZAKON, KI UVAJA ZIMSKI REGRES IN SPREMEMBO SISTEMA NORMIRANIH STROŠKOV SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV ŽE V VELJAVI

Dne 20. novembra 2025 je začel veljati zakon, ki uvaja zimski regres in spremembo sistema normiranih stroškov samostojnih podjetnikov.

Zakon prinaša zimski regres v višini polovice minimalne plače, do katerega bodo upravičeni vsi delavci. Letos bo znašal 639 evrov in ga je treba izplačati najkasneje do 18. decembra 2025. Podjetja z ugotovljenimi likvidnostnimi težavami lahko preostanek regresa izplačajo do 31. marca 2026, izjema pa velja za javni sektor, kjer podaljšan rok ni dovoljen. Zakon določa tudi, da je zimski regres oproščen plačila prispevkov za socialno varnost in davka v okviru obstoječih davčnih razbremenitev, pri čemer uvaja posebno določbo vezano na davčno leto 2025.

Zakon vsebuje tudi spremembe sistema normirancev, vključno z zvišanjem prihodkovnih pragov za vstop v sistem polnih normirancev s 60.000 evrov na 120.000 evrov, za popoldanske normirance pa s 30.000 evrov na 50.000 evrov. Prilagojeni so tudi pogoji za izstop in določila glede obravnave davčne osnove v tem sistemu.

EVROPSKA UREDBA O TAKOJŠNJIH PLAČILIH PRINAŠA POMEMBNE NOVOSTI

Z 9. oktobrom 2025 je začela veljati Uredba o takojšnjih plačilih, ki prinaša pomembne spremembe na področju plačilnih transakcij uporabnikov. Namen uredbe je zagotoviti hitrejše, varnejše in učinkovitejše poslovanje ter poenotiti dostopnost takojšnjih plačil v celotnem evroobmočju.

Vse banke, hranilnice in ponudniki plačilnih storitev v območju SEPA bodo morali omogočiti izvrševanje domačih in čezmejnih takojšnjih plačil v evrih prek vseh obstoječih kanalov, in sicer neprekinjeno, 24 ur na dan, vse dni v letu. Sredstva bodo prejemniku na voljo v nekaj sekundah, kar odpravlja časovne omejitve in omogoča takojšnje razpolaganje z denarjem. Po novem bodo takojšnja plačila obvezno na voljo v vseh državah evroobmočja, medtem ko bodo države članice EU, katerih valuta ni evro, to možnost morale zagotoviti do leta 2027. Uredba določa tudi, da morajo nadomestila za takojšnja plačila biti enaka kot pri običajnih kreditnih plačilih, kar zagotavlja pošteno obravnavo uporabnikov.

Poleg hitrejše izvedbe plačil uredba uvaja dodatne varnostne mehanizme, kot je preverjanje ujemanja imena prejemnika z IBAN-om, kar zmanjšuje tveganje goljufij. Omogočena bo tudi nastavitev dnevnih in posamičnih limitov, s čimer se preprečuje izvajanje plačil z neobičajno visokimi zneski.

Evropska unija s tem utrjuje digitalno preobrazbo finančnega sistema, kjer transakcije potekajo hitro, varno in brez časovnih omejitev.

OBVESTILO GLEDE DOSTAVE CBC POROČIL

Finančna uprava RS obvešča poročevalce, ki v skladu s III.B poglavjem četrtega dela Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), dostavljajo poročila po državah, da so dolžni preko produkcijskega komunikacijskega kanala B2B oddati CbC poročila najpozneje v 12 mesecih od zadnjega dne poslovnega leta poročanja mednarodne skupine podjetij. Za poslovno leto, ki se konča 31. 12. 2024, je rok za oddajo 31. 12. 2025.

Poročevalci morajo CbC poročila oddati v skladu z navodilom o dostavi iz Priloge 21 Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju ZDavP-2, in ob upoštevanju Tehničnega protokola, objavljenega na spletni strani Finančne uprave RS (www.fu.gov.si/cbcr).

Finančna uprava RS bo preverila prejeta poročila in prek kanala B2B posredovala statusno sporočilo. Če bodo zaznane nepravilnosti, bo poročilo zavrnjeno, poročevalci pa ga morajo ponovno oddati v pravilni obliki.

Poročevalci, ki prvič oddajajo CbC poročilo ali menjajo strežniški certifikat, morajo pred začetkom poročanja v sistemu eDavki (dokument Edp-PriSP) registrirati strežniško potrdilo in po uspešni registraciji poslati obvestilo na naslov sd.fu@gov.si, da je registracija uspela, z navedbo številke dokumenta ali davčne številke institucije. Nato morajo namestiti aplikacijo ZBS_B2BService (verzija 2.12), uvoziti FURS B2B profil za produkcijsko okolje ter preveriti, da so v ''trusted store'' ustrezno uvožena vmesna in ''root'' potrdila (Entrust EV TLS Issuing RSA CA 2 in Sectigo Public Server Authentication Root R46). Po tem poročevalci preko kanala B2B pošljejo profil z javnim ključem digitalnega certifikata za podpisovanje datotek; registracija profila poteka avtomatično. Ko so ti koraki uspešno izvedeni, sledi izmenjava CbC poročil. Testno okolje za oddajo poročil ni predvideno. 

NOVOSTI NA PODROČJU IZMENJAVE ELEKTRONSKIH RAČUNOV, KI JIH PRINAŠA ZAKON O IZMENJAVI ELEKTRONSKIH RAČUNOV IN DRUGIH ELEKTRONSKIH DOKUMENTOV

S 1. januarjem 2028 bo v veljavo stopil Zakon o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov. S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva sveta (EU) 2025/516/EU z dne 11. marca 2025 o spremembi Direktive 2006/112/ES glede pravil o DDV za digitalno dobo. Najpomembnejši učinki, ki jih prinaša zakon so naslednji:

Obvezna izmenjava elektronskih računov med poslovnimi subjekti

Zakon uvaja obvezno izmenjavo elektronskih računov za vse poslovne subjekte, vpisane v Poslovni register Slovenije, ter za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost dobave blaga in storitev opravljenih v Sloveniji.

Navedeno pomeni, da bo od 1. januarja 2028 obvezna uporaba  e-računov ne samo za proračunske uporabnike ter naročnike javnih naročil, ampak tudi za vsa slovenska podjetja v primeru medpodjetniškega poslovanja (B2B).  Papirnati računi pa bodo še vedno dovoljeni pri poslovanju pri poslovanju s potrošniki (B2C) in tuijimi podjetji.

Ureditev za potrošnike

Za potrošnike zakon ne uvaja sprememb, saj jim bodo podjetja račune še naprej izdajala v papirni obliki, razen če se bodo s podjetji dogovorili za izdajo račun v elektronski obliki. Potrošnikom bo pripadala tudi pravica do preklica soglasja za prejemanje e-računov.

Možni načini izmenjave e-računov

Za e-račun se sicer obravnava strukturiran elektronski dokument v obliki XML, ki omogoča popolno avtomatizacijo poslovanja. Račun v PDF obliki se ne priznava kot e-račun. Vizualizacija e-računa je sicer skladno z Zakonom o obvezni izmenjavi elektronskih računov obvezna samo za potrošnike. Iz zakona je razvidno tudi, da bo izmenjava e-računov potekala decentralizirano na štiri načine, in sicer prek:

• ponudnikov e-poti,
• lastnih sistemov za neposredno izmenjavo,
• mednarodnega omrežja PEPPOL in
• brezplačne aplikacije miniBlagajna za subjekte z manjšim obsegom poslovanja.

Vsi našteti načini izmenjave bodo potekali prek varnih elektronskih poti, zato pošiljanje prek e-pošte ne bo dovoljeno, razen, ko bo prejemnik računa potrošnik.

Vredno je izpostaviti tudi dejstvo, da Zakon o obvezni izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov ne predvideva poročanja o izmenjanih e-računih Finančni upravi Republike Slovenije. Način potrjevanja gotovinskih računov se tako ne spreminja, saj zakon ne posega v določbe Zakona o davčnem potrjevanju računov. Spreminja se le oblika iz papirnate v elektronsko obliko računa.

Izmenjava e-dokumentov

Sprejeti Zakon o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov ne predpisuje obvezne izmenjave e-dokumentov, določa pa standarde in način izmenjave, če se podjetja zanjo odločijo. Med tovrstne dokumente spadajo e-naročilnica, e-dobavnica, e-opomin in e-IOP (izpis odprtih postavk).

SPREMEMBE ZAKONA O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB (ZDDPO-2V) 

Dne 15. novembra 2025 so začele veljati spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2V), objavljene v Uradnem listu RS, št. 85/2025 dne 31. oktobra 2025.

Spremembe se začnejo uporabljati s 1. januarjem 2026 in prinašajo več pomembnih novosti:

1. Nova definicija obrata

Obrat je opredeljen kot premoženje (vsa sredstva in obveznosti), ki se pripiše delu družbe, ki ob prenosu premoženja z organizacijskega vidika predstavlja neodvisno poslovanje. Pogoj celovitosti mora biti izpolnjen že ob transakciji, ne zgolj v prihodnosti.

2. Izčlenitev kot davčno nevtralna transakcija

Izčlenitev, izvedena skladno z ZGD-1, se šteje kot prenos premoženja z nevtralnim davčnim učinkom, če so izpolnjeni pogoji iz definicije obrata.

3. Oddelitve in združitve

Dopolnitev 48. člena jasno določa, da nevtralna obravnava velja pri oddelitvah z ustanovitvijo ali s prevzemom. Pri združitvah ali delitvah mora premoženje predstavljati neodvisno poslovno celoto.

4. Investicijski skladi

Za sklade po ZOAIS se uvaja davčna stopnja 0 %, če do 30. novembra davčnega obdobja razdelijo najmanj 75 % poslovnega dobička prejšnjega obdobja (brez nerealiziranih dobičkov). Izključeni so dohodki iz dejavnosti oddajanja v najem, finančnega zakupa in posojil.

5. Redakcijski popravek

Iz 74. člena je črtano sklicevanje na 32. člen (pravilo tanke kapitalizacije), ker je bil ta člen ukinjen.