Davčne novice, oktober 2026

PREDLOG NOVELE ZDDV-1 PRENAŠA DEL PRAVIL DDV ZA DIGITALNO DOBO (VIDA)

Ministrstvo za finance je 1. oktobra 2026 na portalu eUprava objavilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), s katerim se v slovensko zakonodajo prenaša del sprememb iz Direktive Sveta (EU) 2025/516 o pravilih DDV za digitalno dobo (VAT in the Digital Age – ViDA). Predlog je bil v medresorsko usklajevanje poslan 18. junija 2026, sprejem je predviden v zadnjem četrtletju 2026, začetek veljavnosti pa v prvem četrtletju 2027.

Novela predstavlja del širše reforme ViDA. Spremembe se nanašajo predvsem na posebne ureditve VEM (OSS) ter postopno odpravo posebne ureditve skladiščenja na odpoklic.

Predlog med drugim razširja primere, v katerih se elektronska platforma za namene DDV šteje za dobavitelja blaga. To pravilo se bo poleg dobav končnim potrošnikom uporabljalo tudi za določene dobave davčnim zavezancem oziroma pravnim osebam, katerih pridobitve blaga znotraj EU niso predmet DDV.

Dopolnjujejo se pravila glede praga EUR 10.000 za določene čezmejne B2C dobave, vključno s pojasnilom, katere prodaje blaga na daljavo se vključujejo v navedeni prag. Spreminjajo se tudi pravila glede izbire splošnih pravil o kraju obdavčitve in njihove povezave z uporabo unijske ureditve VEM (OSS).

Širi se področje uporabe posebnih ureditev VEM (OSS). Neunijska ureditev se razširja za opravljanje storitev osebam, ki niso davčni zavezanci, ne glede na to kje ima sedež, stalno ali običajno prebivališče. Poleg tega bodo od 1. januarja 2027 do 30. junija 2028 v unijsko ureditev pod določenimi pogoji vključene tudi dobave plina, električne energije ter energije za ogrevanje ali hlajenje.

Dopolnjujejo se pravila o vračilu slovenskega DDV nekaterim davčnim zavezancem brez sedeža v EU, ki uporabljajo te ureditve.

Novela predvideva postopno odpravo ureditve skladiščenja na odpoklic (call-off stock). Prenos blaga po tej ureditvi bo mogoč le še do 30. junija 2028, ureditev pa bo prenehala veljati 30. junija 2029. Za blago, ki do takrat ne bo dobavljeno prejemniku, se bo štelo, da je bil 1. julija 2029 opravljen prenos blaga v drugo državo članico. Od 1. julija 2029 se bodo prenehale uporabljati tudi z ureditvijo povezane obveznosti glede evidenc in poročanja.

Predvideno je podaljšanje uporabe mehanizma obrnjene davčne obveznosti za prenose pravic do emisije toplogrednih plinov z 31. decembra 2026 na 31. december 2028. Uveljavitev te spremembe je vezana na ustrezno spremembo Direktive o DDV.

Podjetja, ki opravljajo čezmejne dobave blaga in storitev, poslujejo prek digitalnih platform ali so vključena v mednarodne dobavne verige, naj pravočasno ocenijo vpliv predlaganih sprememb na svoje davčne procese, informacijske sisteme in poročanje. Predlog bo predmet nadaljnjega zakonodajnega postopka, zato se lahko končna vsebina zakona še spremeni.

ZAMENJAVA KAPITALSKIH DELEŽEV IN PRIGLASITEV: FURS POJASNJUJE OBVEZNOST PRIGLASITVE V ČEZMEJNIH PRIMERIH

Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je 25. septembra 2026 izdala pojasnilo št. 0920-11424/2026-3 glede obveznosti priglasitve pri zamenjavi kapitalskih deležev in uveljavljanja odloga ugotavljanja davčne obveznosti od dobička iz kapitala. Pojasnilo obravnava primer, v katerem je prevzeta družba rezident druge države članice Evropske unije (EU), prevzemna družba in družbenik prevzete družbe, ki je fizična oseba, pa sta rezidenta Slovenije.

FURS potrjuje, da pojasnilo št. 4292-14682/2011 z dne 29. avgusta 2011 ostaja veljavno tudi po spremembah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2). Spremembe zakonodaje tako ne vplivajo na dosedanje stališče FURS glede obveznosti priglasitve in uveljavljanja odloga davčne obveznosti iz naslova dohodnine od dobička iz kapitala pri zamenjavi kapitalskih deležev.

V primeru, ko je prevzeta družba rezident druge države članice EU, prevzemna družba in družbenik, ki je fizična oseba, pa sta rezidenta Slovenije, je treba transakcijo zamenjave kapitalskih deležev priglasiti FURS v skladu s 380. členom ZDavP-2. Priglasitev po 380. členu ZDavP-2 vedno opravi prevzeta družba, ne glede na njen rezidentski status. Če se za družbenika prevzete družbe, ki je fizična oseba, uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti iz naslova dohodnine od dobička iz kapitala, mora prevzeta družba skupaj s priglasitvijo transakcije po 380. členu ZDavP-2 v imenu fizične osebe opraviti tudi priglasitev odsvojitve kapitala po petem odstavku 331. člena ZDavP-2. Samostojna priglasitev fizične osebe po tej določbi ni mogoča. Navedeno velja ob predpostavki, da so izpolnjeni tudi materialni pogoji za davčno nevtralno obravnavo po ZDoh-2 v povezavi z ZDDPO-2.

FURS pri tem razlikuje med primeri, v katerih je v transakciji udeležena družba iz Slovenije, in primeri, v katerih so udeležene izključno družbe iz drugih držav članic EU. V slednjih lahko nastopi situacija, v kateri priglasitev v Sloveniji ni potrebna.

Pojasnilo dodatno poudarja, da fizična oseba v obravnavanem primeru odloga ugotavljanja davčne obveznosti ne more uveljaviti zgolj po lastni odločitvi, temveč je za njegovo uveljavljanje treba izvesti predpisani postopek priglasitve v skladu z veljavno zakonodajo.

Družbam in fizičnim osebam, ki sodelujejo pri čezmejnih reorganizacijah oziroma zamenjavah kapitalskih deležev znotraj EU, se priporoča, da pred izvedbo transakcije preverijo pogoje za uporabo posebne davčne obravnave ter pravočasno izpolnijo vse zahteve glede priglasitve.  Pravočasna in pravilna izvedba postopka je pomembna za uveljavljanje posebne davčne obravnave in odloga ugotavljanja davčne obveznosti ter za omejevanje davčnih tveganj.

SPREMEMBE PRI IZDAJI POTRDIL A1 ZA DRŽAVLJANE TRETJIH DRŽAV

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je 17. septembra 2026 objavil obvestilo o spremembah pri izdaji potrdil A1 za državljane tretjih držav, ki čezmejno opravljajo storitve v drugih državah članicah EU. Dodatna kontrola pri obravnavi vlog naj bi se začela izvajati 24. septembra 2026, vendar je ZZZS na ta dan sporočil, da je začetek njenega izvajanja začasno odložen. Novi predvideni datum začetka izvajanja je 1. januar 2027.

Pravna podlaga za dopolnjeno kontrolo je osmi odstavek 6. člena Zakona o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS-1), ki določa pogoje, pod katerimi lahko napoteni delavci in samozaposlene osebe, ki so državljani tretjih držav, čezmejno izvajajo storitve v državah članicah EU.

Po začetku izvajanja dodatne kontrole bo mogoče potrdilo A1 izdati le, če bo imel delavec oziroma samozaposlena oseba za celotno obdobje čezmejnega opravljanja storitev veljavno dovoljenje, ki izpolnjuje zahteve iz osmega odstavka 6. člena ZČmIS-1, oziroma pravico do prostega dostopa na trg dela v Republiki Sloveniji. Če ta pogoj ne bo izpolnjen, bo vloga za izdajo potrdila A1 zavrnjena. Zgolj pravočasno vložena vloga za podaljšanje dovoljenja ne bo zadostovala za izdajo potrdila A1.

Do nadaljnjega se obstoječi način obravnave vlog za izdajo potrdil A1 za državljane tretjih držav ne spreminja. Podjetjem in samozaposlenim kljub temu priporočamo, da že pred oddajo vloge preverijo veljavnost ustreznega dovoljenja. Načrtovano obdobje čezmejnega opravljanja storitev naj uskladijo z obdobjem njegove veljavnosti. Tako lahko zmanjšajo tveganje zavrnitve vloge in zapletov pri opravljanju storitev v drugih državah članicah EU.