Davčne novice, september 2026

RAZKRIT SVEŽENJ ZA POENOSTAVITEV OBDAVČITVE: KAJ PRINAŠATA PREDLOGA TAX OMNIBUS IN PRENOVLJENA DAC DIREKTIVA ZA PODJETJA?

Evropska komisija je 24. junija 2026 predstavila obsežen sveženj davčnih reform, katerega cilj je poenostavitev davčnih pravil EU, zmanjšanje administrativnih obremenitev za podjetja in davčne organe ter povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Sveženj sestavljata dva ključna zakonodajna predloga: t. i. Tax Omnibus, ki predvideva spremembe na področju neposrednega obdavčenja podjetij, in prenovljena Direktiva o upravnem sodelovanju na področju obdavčitve (DAC direktiva), ki združuje dosedanje spremembe DAC direktive v enoten okvir.

Pobuda je del širše strategije Evropske unije za zmanjšanje regulatorne kompleksnosti in odpravo težav, ki izhajajo iz različnih načinov prenosa evropskih davčnih direktiv v nacionalne zakonodaje držav članic. 

Na področju neposrednih davkov Tax Omnibus predvideva spremembe več ključnih direktiv EU. Med pomembnejšimi novostmi so spremembe Direktive o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic (t.i. EU IRD), ki bi razširile oprostitve davčnega odtegljaja pri čezmejnih plačilih med povezanimi družbami v EU z odpravo minimalnega obveznega deleža udeležbe v kapitalu, ob tem pa uvedle nove zaščitne ukrepe zoper dvojno neobdavčitev v primeru plačil v jurisdikcije brez davka od dohodka pravnih oseb (DDPO) oz. z ničelno stopnjo DDPO. Spremembe Direktive o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (t.i. EU PSD), bi poenostavile uporabo oprostitev pri izplačilih dividend znotraj skupin družb, prav tako z odpravo zahtevanega minimalnega deleža udeležbe. Poleg tega bi spremembe razširile uporabo EU PSD tudi na pokojninske institucije, ki bodo tako lahko izkoristile oprostitev davčnega odtegljaja na dividende, prejete iz drugih držav članic. Predlog vključuje tudi posodobitve Direktive o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga (ATAD), zlasti na področju omejitve odbitka obresti, pravil o nadzorovanih tujih družbah (CFC),  hibridnih neskladij (pri čemer se odpravlja pravilo o uvoženih hibridnih neskladjih) in splošnega pravila proti zlorabam (GAAR). GAAR se dopolnjuje tako, da izrecno zajema tudi davčni odtegljaj in doplačilo davka po pravilih drugega stebra (Pillar Two). Tax Omnibus poleg tega spreminja tudi Direktivo o mehanizmih za reševanje davčnih sporov ter Direktivo FASTER (hitrejša in varnejša olajšava za presežni davčni odtegljaj), s čimer sveženj skupno posega v šest ključnih direktiv EU na področju neposrednega obdavčenja. Poleg tega Komisija predlaga uvedbo novih spodbud za raziskave in razvoj ter posodobitev pravil za davčno nevtralna statusna preoblikovanja. Ta pravila (Tax Merger Directive, TMD) se pri tem uskladijo tudi z novejšimi spremembami prava EU na področju gospodarskih družb.

Pomembne spremembe predvideva tudi prenovljena DAC direktiva. Med najbolj odmevnimi je predlog za bistveno zmanjšanje obveznosti poročanja po pravilih DAC6 (Poročanje o čezmejnih aranžmajih). Predlog vključuje odpravo celotne kategorije A značilnosti (hallmarks), spremembe drugih kategorij značilnosti ter podaljšanje poročevalskih rokov. Posodabljajo se tudi pravila o poklicni privilegiranosti, kar vpliva na obveznosti poročanja posrednikov (npr. odvetnikov), vezanih na varovanje poklicne skrivnosti. Poleg tega bi bile določene čezmejne transakcije subjektov, ki so vključeni v sistem pravil OECD drugega stebra (Pillar Two), pod določenimi pogoji izvzete iz obveznosti poročanja.

Dodatne poenostavitve so predvidene tudi pri drugih oblikah davčnega poročanja. Komisija predlaga zvišanje praga za poročanje o dejavnostih na digitalnih platformah z 2.000 EUR na 3.000 EUR ter odpravo nekaterih obstoječih pragov za poročanje. Na področju mednarodnega davčnega sodelovanja bi bila omogočena enotna prijava za potrebe Poročanja po državah (CbCR) in za obveznosti, povezane z davkom po pravilih drugega stebra. Prenovljena DAC direktiva posodablja tudi pravila o dostopu do informacij po DAC1 (izmenjava podatkov o nepremičninah) in DAC5 (dostop do podatkov o preprečevanju pranja denarja). Poleg tega Komisija načrtuje razvoj novega evropskega orodja za preverjanje davčnih številk (TIN), ki naj bi poenostavilo identifikacijo davčnih zavezancev v čezmejnem poslovanju.

Predloga bosta predmet nadaljnjih pogajanj med državami članicami EU. Za sprejetje bo potrebno soglasje vseh držav članic, zato so spremembe še lahko predmet dopolnitev. Evropska komisija si prizadeva, da bi bila prenovljena DAC direktiva sprejeta do konca leta 2026, medtem ko bi lahko usklajevanje in sprejem svežnja Tax Omnibus trajala dlje.

Predlagani ukrepi predstavljajo eno največjih reform evropskega davčnega okvira v zadnjih letih. Če bodo sprejeti v predlagani obliki, bi lahko pomembno vplivali na davčno načrtovanje, poročevalske obveznosti in organizacijo davčne funkcije v mednarodnih skupinah podjetij.

EU CARINSKA REFORMA: POTRJENA NAJVEČJA PRENOVA CARINSKEGA SISTEMA V ZADNJIH DESETLETJIH

Svet Evropske unije je 3. septembra 2026 dokončno potrdil obsežno prenovo carinskega okvira EU. Uredba (EU) 2026/2108 z dne 16. septembra 2026 je bila 19. septembra 2026 objavljena v Uradnem listu Evropske unije. Reforma je namenjena posodobitvi carinskih postopkov, učinkovitejšemu pobiranju carinskih dajatev ter strožjemu nadzoru nad neskladnim, nevarnim ali drugače tveganim blagom.

Ključne spremembe na področju e-poslovanja

Platforme za e-poslovanje iz tretjih držav, ki omogočajo prodajo blaga potrošnikom v EU, bodo za carinske namene obravnavane kot uvozniki. To pomeni, da se bo odgovornost za izvedbo potrebnih carinskih formalnosti, plačilo carinskih dajatev in zagotavljanje skladnosti blaga s pravili EU prenesla s končnih potrošnikov v EU na te platforme.

Za subjekte e-poslovanja, ki ne bodo izpolnjevali svojih carinskih obveznosti, je predviden nov sistem sankcij. V najresnejših primerih lahko globa znaša do 6 % letne vrednosti blaga, ki ga je gospodarski subjekt uvozil v EU v predhodnem letu. Možni so tudi odvzem carinskih poenostavitev in omejitve dostopa do spletnih platform.

Najpozneje do 1. novembra 2026 bo uvedena tudi enotna pristojbina EU za obravnavo majhnih pošiljk iz e-poslovanja. Njeno višino bo določila Evropska komisija. Uvedba pristojbine in odprava dosedanje oprostitve plačila carine za pošiljke v vrednosti do 150 EUR sta dva ločena ukrepa.

Nova carinska infrastruktura EU

Reforma ustanavlja novo agencijo EU, Carinski organ Evropske unije, ki bo imel sedež v Lillu v Franciji in naj bi začel delovati leta 2027. Organ bo zagotavljal centralno operativno podporo pri usklajevanju carinske unije, medtem ko bodo nacionalni carinski organi še naprej odgovorni za izvajanje carinskih pravil. Carinski organ EU bo analiziral podatke o uvozu in izvozu, zbrane v novem podatkovnem vozlišču EU za carino, sodeloval pri določanju prednostnih področij nadzora in meril tveganja ter usklajeval krizno upravljanje na ravni EU. Podatkovno vozlišče bo predstavljalo osrednjo kontaktno točko za komunikacijo gospodarskih subjektov s carinskimi organi in bo omogočalo analizo podatkov o uvozu in izvozu na ravni EU.

Uporaba podatkovnega vozlišča bo za podjetja s področja e-poslovanja obvezna od 1. julija 2028, za vse druge gospodarske subjekte pa od 1. marca 2034.

Nova definicija uvoznika in izvoznika ter vloga posrednih carinskih zastopnikov

Novi carinski zakonik uvaja termina uvoznika in izvoznika ter določa, da morajo biti osebe, ki nastopajo kot uvozniki oziroma izvozniki, ustanovljene na carinskem območju EU. Uredba določa tudi nekatere izjeme, med drugim kadar uvoznika ali izvoznika zastopa posredni carinski zastopnik, ustanovljen v EU. V tem primeru se posredni carinski zastopnik za namene ustreznih carinskih obveznosti šteje za uvoznika oziroma izvoznika. Njegove obveznosti niso omejene le na plačilo ali zavarovanje carinskega dolga, temveč vključujejo tudi zagotavljanje skladnosti z drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi.

Spremembe bodo lahko pomembno vplivale na dobavne verige družb iz tretjih držav. Te naj zato preverijo svoje uvozne in izvozne modele ter razpoložljivost carinskih zastopnikov, ki bodo pripravljeni prevzeti razširjene obveznosti in odgovornosti.

Poenostavitve za najbolj zanesljive gospodarske subjekte

Nova kategorija »Trust and Check« bo najbolj transparentnim in zanesljivim gospodarskim subjektom omogočila poenostavljene carinske postopke. 

Najzanesljivejši subjekti bodo lahko blago sprostili v prost promet brez aktivnega posredovanja carinskih organov, če bodo izpolnjevali stroga merila in carinskim organom zagotavljali celovite podatke o gibanju in skladnosti blaga.

Kaj reforma pomeni za podjetja?

Podjetjem priporočamo, da pravočasno preverijo svoje carinske modele, pogodbeno razdelitev odgovornosti ter kakovost podatkov o proizvodih in dobavnih verigah. Družbe iz tretjih držav naj dodatno preverijo, kdo bo po novih pravilih nastopal kot uvoznik oziroma izvoznik, ali bodo potrebovale posrednega carinskega zastopnika v EU ter kako bodo njegove razširjene odgovornosti urejene pogodbeno. Spletne platforme za e-poslovanje iz tretjih držav naj posebno pozornost namenijo vlogi uvoznika, novi pristojbini za majhne pošiljke, strožjim sankcijam ter prihodnji uporabi podatkovnega vozlišča EU. Podjetja, ki želijo izkoristiti poenostavitve, naj preverijo, ali izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa »Trust and Check«.

PREVERITE VPIS V REGISTER DEJANSKIH LASTNIKOV

AJPES je zaradi poostrenega nadzora v prihodnjih mesecih pozval poslovne subjekte naj preverijo svoj vpis v Registru dejanskih lastnikov (RDL) ter se prepričajo, da so podatki o njihovih dejanskih lastnikih pravilni, popolni in ažurni. 

Poskrbite za vpis in sprotno posodabljanje podatkov

Vpis ali spremembo podatkov morajo podjetja opraviti v osmih dneh po vpisu poslovnega subjekta v Poslovni register Slovenije oziroma davčni register.

Priporočamo preveritev vseh vpisanih podatkov zaradi prihajajočega okrepljenega nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti vpisa v RDL. 

Globe za kršitve 

Kršitev določb Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2) predstavlja vsak neizveden, prepozen, nepopoln ali napačen vpis v RDL. Za pravne osebe so predpisane globe v višini od 3.000 do 120.000 evrov, za odgovorne osebe pravne osebe pa od 400 do 2.000 evrov.