EY podjetniški barometer

Raziskava EY podjetniški barometer: slovenski podjetniki izražajo močno zavezanost k ohranjanju lastništva, a potrebujejo jasno komunikacijo

V raziskavo EY podjetniški barometer je bilo vključenih več kot 1.000 podjetnikov iz 16 držav srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. V raziskavi je sodelovalo tudi 23 slovenskih podjetij, med katerimi jih je bilo 70% ustanovljenih pred več kot 20. leti, od tega jih je 43% anketirancev podjetje ustanovilo sami. Kar 83% sodelujočih podjetij v raziskavi je družinskih podjetij. Med slovenskimi anketiranci jih ima več kot polovica do 49 zaposlenih ter do 10 milijonov dolarjev letnega prihodka. 


  • Impresivnih 89 % slovenskih podjetij daje prednost zadrževanju dobička za ponovne naložbe in rast, kar odraža močno zavezanost notranjim strategijam rasti. To kaže na osredotočenost na trajnost in dolgoročno finančno zdravje znotraj družinskih podjetij.
  • 58 % slovenskih podjetij se sooča z izzivi pri usklajevanju družinskih in poslovnih interesov, kar poudarja potrebo po jasni komunikaciji in upravljavskih strukturah.

Raziskava EY podjetniški barometer kaže na močno zavezanost inovacijam med podjetniki, s poudarkom na izboljšavah izdelkov, procesov in organizacije. Investicijske strategije so ključne, pri čemer podjetja načrtujejo nadgradnje IT kljub gospodarski nestabilnosti in pomanjkanju financiranja. Vladne pobude so ključne za spodbujanje ugodnega okolja za rast ter reševanje regulativnih ovir in izzivov s kadri.


Večina anketirancev tako v Sloveniji kot v širši regiji poslovno okolje ocenjuje kot neugodno, pri čemer izpostavljajo birokratske ovire in zahtevne regulative.


Izpostavljamo nekaj področij, kjer Slovenija glede na izsledke v primerjavi z regijskimi, posebej izstopa:

Vladne pobude, kot so subvencije za digitalno preobrazbo v Sloveniji in subvencije za sprejem tehnologij v Bolgariji, so ključne za pospeševanje te preobrazbe. Kljub temu pa ostaja zaskrbljenost  glede varstva podatkov (48%) in nejasna regulativa o umetni inteligenci (38%), kar poudarja potrebo po robustnih okvirov upravljanja za ohranjanje zaupanja in zagona.

Načrtovanje nasledstva, zlasti za družinska podjetja — ki predstavljajo 54% anketirancev — razkriva kritične vrzeli. 62% družinskih podjetij nima formalnih načrtov nasledstva, temveč se zanaša na neformalne razprave, zlasti v baltskih državah (100%) in Sloveniji (79%). Iz tega sklepamo, da obstaja velika priložnost za formalizacijo strategij nasledstva za lažje prehode.

Kljub naprednim strategijam je podjetniško okolje v regiji zahtevno. Večina anketirancev ocenjuje poslovne razmere kot neugodne, pri čemer 62% navaja birokracijo in regulativno zapletenost kot največjo oviro. Slovenija (96%) in Hrvaška (82%) poročata o največjem nezadovoljstvu z birokratskimi postopki, medtem ko Madžarska (69%) in Slovaška (74%) zaznavata splošno klimo kot posebej težavno.

Večina slovenskih družinskih podjetij, kar
vprašanja nasledstva naslavlja le neformalno. S formalizacijo dogovorov in strategij lahko podjetja poskrbijo za lažji prehod na naslednjo generacijo.
Z izzivi pri usklajevanju družinskih in poslovnih interesov se srečuje
slovenskih družinskih podjetij, kar kaže na potrebo po jasnejši komunikaciji in bolj strukturiranem upravljanju.

Samo 16 % slovenskih družinskih podjetij ima vzpostavljen formalni načrt nasledstva, kar je manj kot regijsko (23%). To kaže na večje zanašanje na neformalne razprave in pomanjkanje strukturiranega načrtovanja v Sloveniji. Več o izkušnjah podjetnikov z načrtovanjem nasledstva v Sloveniji, si lahko preberete na naslednji povezavi.

 

V Sloveniji se 42 % družinskih podjetij sooča z izzivi upravljanja pri opredeljevanju vodstvenih in odločevalnih vlog, kar je skoraj še enkrat več (22%) kot v širši regiji. To nakazuje na bolj izrazite težave z upravljavskimi strukturami v slovenskih družinskih podjetjih.

 

Impresivnih 89 % slovenskih podjetij zadržuje dobiček znotraj podjetja za ponovne naložbe, da ohrani družinsko premoženje in zagotovi dolgoročno finančno trajnost, kar je znatno več kot kažejo regijski podatki (57%).

Podrobnejši izsledki raziskave po področjih:

Inovacije

  • Kar 74 % anketiranih poroča o povečanju uporabe spletnega marketinga in e-trgovine, kar poudarja močan premik proti digitalnim prodajnim kanalom.
  • 52 % slovenskih podjetij načrtuje inovacije izdelkov in povečano uporabo  oblačnih storitev, kar jasno kaže osredotočenost na razvoj novih izdelkov in modernizacijo IT infrastrukture za povečanje konkurenčnosti in operativne učinkovitosti.

Investicije in financiranje

  • 91 % slovenskih podjetij se zanaša na reinvestiranje dobička in na lastna sredstva kot na svoj glavni vir financiranja, kar kaže na zaupanje v notranje vire.
  • 57 % jih načrtuje naložbe v tehnologije avtomatizacije procesov, kar je znatno več kot v anketirani CESA regiji, kar kaže na močno osredotočenost na operativno učinkovitost.

Kadri

  • 48 % slovenskih podjetij načrtuje zaposlitev več polno zaposlenih delavcev, enak delež pa se odloča za ohranjanje trenutnega stanja, kar kaže na previden pristop k širjenju delovne sile. Se pa  22 % podjetij sooča s težavami pri ponujanju konkurenčnih plač in ugodnosti, kar kaže na potrebo po ponovnem pregledu ponudb za privabljanje kadra.
  • Le 13 % anketirancev se ukvarja s skladnostjo s spreminjajočimi se delovnimi predpisi, kar odraža učinkovite strategije skladnosti ali stabilno regulativno okolje.

Trajnostna rast

  • Znatnih 78 % slovenskih podjetij vidi geopolitično nestabilnost kot grožnjo finančni varnosti, 83 % pa pričakuje negativne učinke inflacijskih pritiskov. To odraža močno zavedanje o zunanjih ekonomskih izzivih in potrebo po strateškem upravljanju stroškov.
  • Le 39 % podjetij dojema dostop do kreditov kot oviro, kar kaže na stabilno kreditno okolje. Medtem jih 30 % poroča o velikem vplivu tehnologije in nadgradnje opreme, kar poudarja stroške, povezane z ohranjanjem konkurenčnih tehnoloških zmogljivosti.

Združitve in prevzemi

  • 26 % podjetij načrtuje izstop iz lastništva v 5-10 letih, kar kaže na previden pristop k prehodom lastništva.
  • 87 % jih verjetno ne bo prodalo dela svojega podjetja, kar odraža močno zavezanost k ohranjanju lastništva.

Umetna inteligenca

  • 64 % izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja jasnih predpisov za uporabo umetne inteligence, kar poudarja zavedanje o regulativnih izzivih.
  • 50 % slovenskih podjetij pričakuje, da bo umetna inteligenca zmanjšala stroške dela z avtomatizacijo, 36 % pa jih uporablja umetno inteligenco za podporo strankam, kar kaže na proaktiven pristop k izkoriščanju tehnologije za upravljanje stroškov in izboljšanje storitev.

Podjetniški ekosistem

  • 78 % jih ocenjuje trenutne razmere kot neugodne, kar kaže na negativno percepcijo podjetniškega okolja.
  • 96 % navaja birokracijo in regulativno zapletenost kot pomembne ovire, kar poudarja izzive pri navigaciji v poslovnem okolju. 

Celotno regijsko poročilo EY Podjetniški Barometer si lahko v angleščini preberete tukaj (PDF).

Povzetek

Načrtovanje nasledstva, zlasti za družinska podjetja, ki predstavljajo dobro polovico anketirancev, razkriva kritične vrzeli. 62% družinskih podjetij nima formalnih načrtov nasledstva, temveč se zanaša na neformalne razprave, zlasti v baltskih državah (100%) in Sloveniji (79%). Iz tega sklepamo, da obstaja velika priložnost za formalizacijo strategij nasledstva za lažje prehode.

O članku