Davčne novice, junij 2025

V junijskih davčnih novicah vas obveščamo o odpremi drugega svežnja informativnih izračunov dohodnine za leto 2024, o potrjenem predlogu novele Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki prinaša pomembne spremembe glede dostopa do podatkov iz registra dejanskih lastnikov, ter o sodbi Vrhovnega sodišča glede obdavčitve naknadnih izplačil kupnin za poslovni delež.

FINANČNA UPRAVA RS JE 30. MAJA 2025 ODPREMILA DRUGI SVEŽENJ INFORMATIVNIH IZRAČUNOV DOHODNINE ZA LETO 2024

Informativni izračun dohodnine je sestavljen na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga Finančna uprava na osnovi uradnih evidenc in podatkov o dohodkih in vzdrževanih družinskih članih, ki so jih Finančni upravi tekom leta posredovali izplačevalci in zavezanci.

Zavezanec mora Informativni izračun dohodnine natančno pregledati. V kolikor se z izračunom ne strinja oziroma ugotovi, da so navedeni podatki nepravilni ali nepopolni, mora najpozneje v 30 dneh (15. dan od prejema informativnega izračuna, ki se šteje za prejetega/vročenega 15 dni od odpreme) od datuma odpreme Informativnega izračuna vložiti ugovor zoper Informativni izračun dohodnine ter ga vložiti na finančni urad, ki je izračun izdal. Rok za vložitev ugovora se izteče 30. junija 2025. V primeru, da se zavezanec strinja s podatki navedenimi v izračunu in ugotovi, da je ta ustrezno sestavljen, mu ni potrebno storiti ničesar. V takem primeru po poteku roka za vložitev ugovora, informativni izračun dohodnine velja za dokončno odločbo o odmeri dohodnine za davčno leto.

Rok za doplačilo premalo plačane dohodnine je 30. julij 2025, preveč plačana dohodnina pa bo zavezancem nakazana na TRR do 30. julija 2025.

Če informativni izračun dohodnine ni izdan do 15. junija 2025, mora zavezanec sam vložiti napoved za odmero dohodnine za leto 2024 do 31. julija 2025.

POMEMBNE SPREMEMBE GLEDE DOSTOPA DO PODATKOV IZ REGISTRA DEJANSKIH LASTNIKOV

Vlada Republike Slovenije je 29. maja 2025 potrdila predlog novele Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki prinaša pomembne spremembe glede dostopa do podatkov iz registra dejanskih lastnikov.

Po novem predlogu bo širša javnost lahko dostopala do podatkov iz registra le ob izkazanem upravičenem interesu, ki mora biti povezan z odkrivanjem in preprečevanjem pranja denarja ter financiranjem terorizma. Vlogo za dostop bo treba vložiti pri Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes).

Polni dostop do registra bodo še naprej imeli zavezanci, kot so banke, zavarovalnice, pokojninske družbe, borznoposredniške družbe, upravljalci skladov, ter organi odkrivanja in pregona, sodišča, nadzorni organi (npr. Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor, Finančna uprava RS) in vsi državni organi, kadar bodo odločali o pravicah subjektov, ki imajo finančne posledice za državni proračun.

Spremembe sledijo sodbi Sodišča EU iz novembra 2022, ki je ugotovilo, da neomejen javni dostop do občutljivih osebnih podatkov predstavlja resen poseg v zasebnost in varstvo podatkov. Sodišče je sicer poudarilo pomen javnega dostopa za civilno družbo in nadzor nad poslovnimi transakcijami, vendar je opozorilo na potrebo po zaščiti osebnih podatkov.

Dodatne spremembe v noveli:

• Status častnih konzulov: Po novem predlogu častni konzuli ne bodo več opredeljeni kot politično izpostavljene osebe, kar pomeni, da jim pred bankami in državnimi institucijami ne bo več treba podrobneje poročati o svojem premoženju in povezavah.
• Razširitev kroga prejemnikov povratnih informacij: Novela predvideva, da bodo povratne informacije lahko prejemali tudi tisti, ki niso podali prijave, a so bili zaprošeni za podatke, kar naj bi izboljšalo učinkovitost nadzornih organov.

Predlagane spremembe pomenijo pomemben korak k uravnoteženju med transparentnostjo lastniških struktur in varstvom osebnih podatkov. Hkrati naj bi izboljšale učinkovitost nadzora nad preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma.

SODBA VRHOVNEGA SODIŠČA GLEDE OBDAVČITVE NAKNADNIH IZPLAČIL KUPNIN ZA POSLOVNI DELEŽ

Vrhovno sodišče je s sodbo X Ips 42/2024 z dne 23. aprila 2025 odločilo, da se naknadna izplačila kupnine za poslovni delež, vezana na uspešnost poslovanja družbe, obravnavajo kot dohodek iz kapitala in ne kot drugi dohodek. Sodba se nanaša na primer iz leta 2017, ko je zavezanec prodal poslovni delež in kasneje prejel še dodatna plačila, ki so bila dogovorjena v pogodbi.

Davčni organ je v inšpekcijskem nadzoru ta izplačila obravnaval kot »drugi dohodek« in jih dodatno obdavčil, glede na dohodninsko lestvico. Vrhovno sodišče je presodilo, da gre za del celotne kupnine, ki je bila oblikovana kot fiksni in variabilni del, zato morajo biti vsa izplačila obdavčena kot kapitalski dobiček, ne glede na čas nakazila.

Vrhovno sodišče je v sodbi pojasnilo, da za pravilno davčno obravnavo šteje trenutek prenosa poslovnega deleža in ne trenutek izplačila. Ker Zakon o dohodnini (ZDoh-2) pred letom 2020 ni vseboval posebne določbe glede naknadnih izplačil kupnine, se po oceni sodišča takšno izplačilo šteje za dohodek iz kapitala. Z novo 5. točko, 4 odstavka, 90. člena ZDoh-2 zakon določa, da se takšna plačila, ki so odvisna od prihodnje uspešnosti poslovanja družbe, obravnavajo kot dividende.

Sodba predstavlja pomemben precedens pri obdavčitvi odsvojitve deležev pred spremembo zakonodaje. Davčni organ je napovedal, da bo sodbo upošteval pri vseh nezaključenih postopkih, ki se nanašajo na obdobje pred 1. januarjem 2020.