Davčne novice, oktober 2025

V oktobrskih davčnih novicah vas obveščamo o poostrenem nadzoru finančne uprave na področju pravilnosti obračuna davkov in prispevkov za socialno varnost od povračil stroškov v zvezi z delom, o dveh pomembnih novostih na področju carin in trgovine, in sicer o odločitvi ameriške administracije, da bo generična zdravila izključila iz področja farmacevtskih carin ter o pomembnih prihajajočih rokih v okviru Mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), predstavljamo tudi glavne poenostavitve, uvedene s paketom »Omnibus«, poleg tega pa vas obveščamo še o uvedbi novega sistema vstopa in izstopa na zunanji schengenski meji – EES in o zamiku rokov za poročanje o trajnostnosti.

FINANČNA UPRAVA OPOZARJA NA NEPRAVILNOSTI PRI POVRAČILIH STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM

Finančna uprava bo pri delodajalcih izvajala poostrene aktivnosti nadzora na področju pravilnosti obračuna davkov ter prispevkov za socialno varnost od povračil stroškov v zvezi z delom.

Pri analizi povračil stroškov je Finančna uprava zaznala, da so povračila stroškov prehrane pri nekaterih izplačevalcih višja od zneskov, ki jih določa Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Uredba opredeljuje višine in pogoje, pod katerimi se povračila ne vštevajo v davčno osnovo. S tem obstaja sum, da se z izplačevanjem povračil stroškov prehrane v zvezi z delom prikrito izplačujejo dohodki iz delovnega razmerja.

Zaposleni, ki so na delu prisotni vsaj štiri ure, so upravičeni do neobdavčenega povračila stroškov prehrane do 7,96 EUR na dan. Če so prisotni deset ur ali več, se neobdavčeno povračilo poveča za 0,99 EUR za vsako dopolnjeno uro po osmih urah. Enaki pogoji veljajo tudi za zaposlene, ki prejemajo dohodek iz delovnega razmerja iz tujine.

Povračilo stroškov prevoza se ne všteva v davčno osnovo do višine 0,21 EUR na kilometer, če je razdalja med prebivališčem in delovnim mestom vsaj en kilometer. Če je skupni mesečni znesek nižji od 140 EUR, se lahko neobdavčeno obračuna  povračilo v tej višini. Upoštevajo se najkrajše cestne povezave, posebna pravila pa veljajo za določanje običajnega prebivališča. Če zaposleni uporablja službeno vozilo za zasebne namene in mu delodajalec zagotovi gorivo, se povračilo prevoza všteva v davčno osnovo.

Morebitne nepravilnosti na področju obračuna davkov ter prispevkov za socialno varnost od povračil stroškov prehrane kot tudi drugih povračil v zvezi z delom, lahko zavezanci sami preverijo v predloženih obračunih in jih odpravijo še pred uvedbo nadzora. ZDavP-2 omogoča davčnemu zavezancu predložitev popravljenih obračunov tudi na podlagi samoprijave s tem zavezanec (delodajalec) ni odgovoren za prekršek.

Predlagamo, da preverite svoj pristop in interne politike glede povračil stroškov zaposlenim. V primeru, da potrebujete pomoč ali nasvet, smo vam z ekipo naših svetovalcev na voljo.

AMERIŠKA ADMINISTRACIJA IZKLJUČUJE GENERIČNA ZDRAVILA IZ PODROČJA FARMACEVTSKIH CARIN

Po mesecih notranjih pogajanj in ugibanj je ameriška administracija sporočila, da dodatne dajatve ne bodo uvedene na uvoz generičnih zdravil (kot so antibiotiki, zdravila za srce ali druga običajna zdravila) v Združene države Amerike. Nedavna izjava je bila objavljena hkrati z odložitvijo 100-odstotnih carin na blagovne znamke farmacevtskih izdelkov.

Čeprav odločitev o izključitvi generikov iz obsega dodatnih carin še ni dokončna, predstavlja bistveno drugačen pristop od prvotne ideje o uvedbi dajatev na večino zdravil. Generična zdravila predstavljajo približno 90 % farmacevtskih izdelkov, prodanih v Združenih državah, in so večinoma uvožena iz tujine. Ta statistika še naprej sproža razprave med strokovnjaki o tem, ali so povezane carine potrebne za zaščito interesov ameriške proizvodnje.

Dodatne objave o natančnem obsegu in uporabi farmacevtskih carin se pričakujejo v prihodnjih tednih.

CBAM: POMEMBNI ROKI SE BLIŽAJO

Radi bi vas obvestili o pomembnih rokih, ki se v naslednjih tednih približujejo za uvoznike, na katere se ukrep nanaša.

Podjetja, ki so med 1. julijem 2025 in 30. septembrom 2025 uvažala blago, ki spada pod Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), morajo oddati četrtletna poročila CBAM v prehodni register CBAM. Rok za oddajo četrtletnega poročila je 31. oktober 2025.

Prehodno obdobje se prav tako bliža koncu, saj ostaja le še eno četrtletno poročevalno obdobje za zadnje četrtletje 2025. Od 1. januarja 2026 dalje bo blago, ki spada pod CBAM, mogoče uvažati v EU le podjetjem s statusom »pooblaščenega CBAM deklaranta«. Ta status je treba pridobiti pri pristojnem nacionalnem organu za CBAM (FURS, slovenski CBAM portal).

Pomembno je poudariti, da se na podlagi nedavno uvedenega poenostavitvenega paketa »Omnibus« obveznosti CBAM nanašajo le na podjetja, ki letno uvozijo najmanj 50 ton blaga CBAM. Vendar Evropska komisija priporoča, da podjetja, ki letno uvozijo več kot 40 ton blaga, ki spada pod CBAM, prav tako zaprosijo za status pooblaščenega deklaranta, da zagotovijo skladnost v primeru morebitnih obveznosti CBAM.

Ta poenostavitev ne velja za uvoznike vodika in električne energije. Prizadeti uvozniki morajo pridobiti status pooblaščenega deklaranta ne glede na količino uvoženega blaga.

Praviloma je treba ta status pridobiti pred uvozom blaga CBAM nad pragom 50 ton (de minimis). Zaradi velikega števila pričakovanih zahtevkov in omejenih zmogljivosti pristojnih organov bodo podjetja, ki oddajo vlogo pred 31. decembrom 2025, lahko nadaljevala z uvozom blaga CBAM od 1. januarja 2026, ne glede na količino uvoza.

Pogoji za pridobitev statusa pooblaščenega CBAM deklaranta se v veliki meri prekrivajo s kriteriji za pridobitev statusa Pooblaščenega gospodarskega subjekta (AEO). Zato opozarjamo, da lahko podjetja, ki želijo postati pooblaščeni deklaranti, hkrati razmislijo tudi o vlogi za AEO.

UVEDBA NOVEGA SISTEMA VSTOPA IN IZSTOPA NA ZUNANJI SCHENGENSKI MEJI – EES

Slovenija je v skladu z uredbama EU 2017/2226 in 2025/1534 od 12. oktobra 2025 začela na zunanjih schengenskih mejah, skupaj z drugimi državami članicami, izvajati sistem vstopa in izstopa (Entry Exit Sytem - EES). Postopno uvajanje sistema bo trajalo do aprila 2026, namen pa je povečati učinkovitost mejnih prehodov, povečati varnost držav in nadzor nad potniki ter olajšati potovanja v Evropo. V sistemu sodelujejo vse članice EU, razen Cipra, Irske, Islandije ter Lihtenštajna, prav tako sistem ne vključuje Švice in Norveške.

V Sloveniji, ki nima zunanje kopenske schengenske meje, je sistem vzpostavljen na mejnih prehodih na treh letališčih – Ljubljana Brnik, Maribor Slivnica in Portorož – ter dveh mejnih prehodih za mednarodni morski promet v Kopru in Piranu.

Sistem odpravlja zamudno žigosanje potnih listov ob vstopu in izstopu na schengensko območje, ki ga nadomešča digitalen in popolnoma avtomatiziran sistem preverjanja. Mejna kontrola bo namreč posodobljena z elektronsko registracijo vstopov, izstopov in zavrnitev državljanov tretjih držav. Preverjali se bodo tudi biometrični identifikatorji potnikov, ki bodo prestopali zunanjo schengensko mejo. S tem se bo povečala učinkovitost mejnih kontrol v boju proti čezmejni in organizirani kriminaliteti, terorizmu, zlorabi identitete ter nedovoljenemu prebivanju na območju celotne Evropske unije.

ZAMIK ROKOV ZA POROČANJE O TRAJNOSTNOSTI

Državni zbor je 25. septembra 2025 sprejel novelo Zakona o gospodarskih družbah, s katero se roki za poročanje o trajnostnosti prestavljajo za dve leti. Novela je stopila v veljavo 4. oktobra 2025. Spremembe sledijo evropski direktivi, katere cilj je olajšati položaj podjetij, ki se soočajo z zaostrenimi gospodarskimi razmerami.

Po novem bodo velika podjetja začela poročati šele za poslovno leto 2027, namesto 2025, medtem ko subjekti javnega interesa z več kot 500 zaposlenimi ostajajo zavezani poročanju že za poslovno leto 2024.

Srednje in manjše javne družbe, katerih vrednostni papirji kotirajo na borzi, z izjemo mikro podjetij, bodo morale poročati šele od leta 2028 dalje, namesto 2026.