Davčne novice, december 2024


OECD VEČSTRANSKI SPORAZUM MED PRISTOJNIMI ORGANI O AVTOMATIČNI IZMENJAVI INFORMACIJ NA PODLAGI OKVIRA POROČANJA O KRIPTOSREDSTVIH IN DODATEK K OBSTOJEČEMU VEČSTRANSKEMU SPORAZUMU O AVTOMATIČNI IZMENJAVI INFORMACIJ O FINANČNIH RAČUNIH

Na 17. plenarnem zasedanju Globalnega foruma za preglednost in izmenjavo informacij za davčne namene v Paragvaju, je minister za finance Boštjančič podpisal OECD Večstranski sporazum med pristojnimi organi o avtomatični izmenjavi informacij na podlagi okvira poročanja o kriptosredstvih in dodatek k obstoječemu Večstranskemu sporazumu o avtomatični izmenjavi informacij o finančnih računih.

Sporazum o avtomatični izmenjavi informacij prinaša novosti in spremembe v obsegu poročanja, kjer uvaja obvezno standardizirano poročanje o davčno relevantnih informacijah v zvezi s transakcijami s kriptosredstvi za namene avtomatične izmenjave takih informacij z jurisdikcijami rezidentstva davčnih zavezancev na letni ravni.

Dodatek k obstoječemu Večstranskemu sporazumu o avtomatični izmenjavi informacij o finančnih računov se osredotoča na izboljšanje obstoječih standardov izmenjave informacij o finančnih računih, razširja obseg poročanja ter krepi sodelovanje med pristojnimi organi držav članic.


USTAVNOST ZAMUDNIH OBRESTI

Ustavno sodišče je na podlagi zahteve Vrhovnega sodišča preizkusilo ustavnost 95. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki med drugim določa, da se v primeru, kadar davčni organ v postopku davčnega nadzora ugotovi davčno obveznost, za čas od poteka roka za plačilo davka do izdaje odločbe obračunajo obresti po 7-odstotni obrestni meri letno.

Vrhovno sodišče (predlagatelj) je trdilo, da je ta določba v neskladju z načelom pravne varnosti iz 2. člena Ustave, ker ureja obrestovanje podobno kot prej veljavni zakon, ki ga je Ustavno sodišče že razglasilo za protiustavnega. Prav tako je menilo, da obresti vsebujejo kazenski pribitek in niso zgolj nadomestilo za uporabo denarja, kar je v neskladju z 29. členom Ustave, saj zakonodajalec ni zagotovil ustavnopravnih jamstev za postopek odmere teh obresti.

Ustavno sodišče je upoštevalo stališča iz odločbe iz leta 2004, vendar poudarilo, da se je pravno okolje spremenilo in zavezanci niso več v stanju pravne negotovosti. Presodilo je, da obresti zagotavljajo davčno pravičnost in spodbujajo pravočasno plačilo davkov, zato njihova višina ni v neskladju z ustavo, čeprav presegajo tržne obrestne mere. Zavrnilo je tudi očitek o neskladju z 29. členom Ustave, saj obresti niso kazenska sankcija, ker temeljijo na objektivnih okoliščinah. Ustavno sodišče je sklenilo, da 95. člen ZDavP-2 ni v neskladju z Ustavo.


S 1. JANUARJEM 2025 SPREMEMBE NA DAVČNEM PODROČJU

Želimo vas spomniti, da se s 1. 1. 2025 začnejo uporabljati nedavno sprejete novele Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, Zakona o davčnem postopku, Zakona o davku na dodano vrednost in Zakona o dohodnini, pri čemer se novosti na področju dohodnine upoštevajo že pri izplačilih decembrskih dohodkov v januarju.

Več o sprejetih ukrepih si lahko preberete v:


 

Kako lahko EY pomaga?

V EY redno sledimo spremembam na davčnem in pravnem področju in vas o tem obveščamo. V kolikor bi imeli vprašanje v povezavi z zgoraj omenjenimi novostmi ali njihovim vplivom na vaše poslovanje, vam je naša ekipa davčnih in pravnih strokovnjakov na voljo.






 Naša ekipa davčnih strokovnjakov bo z veseljem odgovorila na vsa vaša                                                                vprašanja.