USTAVNOST ZAMUDNIH OBRESTI
Ustavno sodišče je na podlagi zahteve Vrhovnega sodišča preizkusilo ustavnost 95. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki med drugim določa, da se v primeru, kadar davčni organ v postopku davčnega nadzora ugotovi davčno obveznost, za čas od poteka roka za plačilo davka do izdaje odločbe obračunajo obresti po 7-odstotni obrestni meri letno.
Vrhovno sodišče (predlagatelj) je trdilo, da je ta določba v neskladju z načelom pravne varnosti iz 2. člena Ustave, ker ureja obrestovanje podobno kot prej veljavni zakon, ki ga je Ustavno sodišče že razglasilo za protiustavnega. Prav tako je menilo, da obresti vsebujejo kazenski pribitek in niso zgolj nadomestilo za uporabo denarja, kar je v neskladju z 29. členom Ustave, saj zakonodajalec ni zagotovil ustavnopravnih jamstev za postopek odmere teh obresti.
Ustavno sodišče je upoštevalo stališča iz odločbe iz leta 2004, vendar poudarilo, da se je pravno okolje spremenilo in zavezanci niso več v stanju pravne negotovosti. Presodilo je, da obresti zagotavljajo davčno pravičnost in spodbujajo pravočasno plačilo davkov, zato njihova višina ni v neskladju z ustavo, čeprav presegajo tržne obrestne mere. Zavrnilo je tudi očitek o neskladju z 29. členom Ustave, saj obresti niso kazenska sankcija, ker temeljijo na objektivnih okoliščinah. Ustavno sodišče je sklenilo, da 95. člen ZDavP-2 ni v neskladju z Ustavo.