V skladu z dobro poslovno prakso, naj bi se člani upravljanja in nadzora izločili iz odločanja o poslih z družbami, v katerih razkrijejo interes. Zakon pa dopušča sklenitev poslov z družbami, kjer ima sam ali družinski člani delež večji od 10 odstotkov, s soglasjem nadzornega sveta ali upravnega odbora družbe. V primerih, ko družba nima nadzornega sveta mora soglasje dati skupščina. Če delež ne presega 10 odstotkov, lahko član organov upravljanja in nadzora sklene posel, vendar mora obvestiti nadzorni svet, upravni odbor oziroma skupščino. Določila ZGD-1 kot družinske člane šteje zakonskega ali izvenzakonskega partnerja, otroke, posvojence, starše, posvojitelje, brate in sestre.
Medtem ko določila ZGD-1 veljajo za vse gospodarske družbe, pa so pravila nasprotja interesov za določene sektorje bolj podrobno urejena. Za javna podjetja in družbe, v katerih ima večinski delež ali prevladujoči vpliv država ali lokalna skupnost, bolj podrobno urejajo področje nasprotja interesov določila Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.
Prav tako veljajo dodatne zahteve za banke in hranilnice, saj Zakon o bančništvu določa, da so člani organov upravljanja in nadzora zavezani k najvišjim etičnim standardom in preprečevanju nasprotja interesov. Banke so dolžne vzpostaviti mehanizme notranjih kontrol za preprečevanje nasprotja interesov. Pri obvladovanju tveganj nasprotja interesov je potrebno identificirati konkretne sheme nasprotja interesov. Veliko podrobneje nasprotje interesov bank in hranilnic ureja Sklep Banke Slovenije o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice.
Opozorimo naj samo še na posebne zahteve za vse zavezance k javnem naročanju v skladu z Zakonom o javnem naročanju (ZJN-3). V 91. členu je namen preprečevanja nasprotja interesov pri javnem naročanju, da bi preprečili izkrivljanje konkurence in neenakopravno obravnavanje vseh ponudnikov. Preprečevanje nasprotje interesov zavezuje vse zaposlene vključene v vse faze postopka javnega naročanja. Kot smo že izpostavili, tudi ZJN-3 opozarja, da ni potrebno preprečevati le interese, ki bi vplivali na objektivnost in nepristranskost odločanja, ampak tudi okoliščine, ki bi vzbujale dvom o objektivnosti in nepristranskosti odločanja. ZJN-3 zajema bistveno širši krog oseb, ki predstavljajo neposredno ali posredno povezavo s ponudniki, kot to določa ZGD-1.
Nasprotja interesov se lahko pojavijo pri poslih s kupci, dobavitelji, investicijah in drugih vrstah transakcij družbe. Za obvladovanje nasprotja interesov je potrebno poglobljeno poznavanje tovrstnih shem zlorab.
Družba mora sprejeti notranji akt, ki ureja področje nasprotja interesov, vzpostaviti mehanizme razkrivanja nasprotja interesov, usposabljanje zaposlenih, obdelave in analize podatkov o dejanskih in potencialnih nasprotjih interesov, zgodnje zaznavanje na osnovi indikatorjev nasprotij interesov, postopke preiskave v primerih, ko so takšna nasprotja ugotovljena, in podporo pri pravnih sporih, ko družba prepozna tveganje nasprotja interesov pri poslih družbe.
Povzetek
Nasprotje interesov nastopi, ko zaposleni družbe dopustijo, da njihovi zasebni in ekonomski interesi vplivajo na njihovo nepristransko in objektivno odločanje pri opravljanju svojih nalog. Družbe so dolžne poskrbeti, da imajo vpeljane ustrezne mehanizme za obvladovanje nasprotij interesov.
