2 minutno branje 1. apr. 2020
Prstni odtisi

Zakaj so linije za sporočanja zlorab – whistleblowing – pomembne

Avtor/ica

EY Slovenija

Multidisciplinarna organizacija, ki nudi poslovne storitve

2 minutno branje 1. apr. 2020
Povezane vsebine Forenzične storitve

Whistleblowing – kaj se zgodi, če v podjetju, kjer ste zaposleni, poročate o zlorabi?

Linija za sporočanja zlorab, bolje poznana kot whistleblowing, je eden izmed najučinkovitejših mehanizmov sistema skladnosti poslovanja podjetja. Globalna raziskava združenja preiskovalcev prevar za leto 2018 (Report to the nations: Global Survey on Occupational Fraud and Abuse) kaže, da je sporočanje prevar najučinkovitejši mehanizem za prepoznavanje prevar, saj je 40 odstotkov prevar zaznanih na osnovi tovrstnih prijav. Pri slednjem je polovica sporočil prejetih od zaposlenih, ostala pa javljajo stranke, dobavitelji, družbeniki in ostali deležniki.


Mehanizem mora osebam, zaposlenim v podjetju ali v povezavi s podjetjem, zagotavljati določeno zaščito in obveščenost o nadaljnjih ukrepih, da bi lažje sporočale znake zlorab v podjetju. Doslej je bilo sporočanje zlorab urejeno zelo parcialno in po posameznih področjih. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije nudi zaščito vsem prijaviteljem korupcijskih dejanj. Tako ni dovoljeno ugotavljati ali razkrivati identitete prijavitelja. Prijavitelj je zaščiten pred povračilnimi ukrepi delodajalca, vendar je breme dokazovanja vzročne zveze na prijavitelju. Prav tako Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma zavezancem nalaga dolžnost vzpostavitve internega sistema za obveščanje o kršitvah (159. člen). Zunanji sistem za obveščanja na področju pranja denarja pa je vzpostavil tudi Urad za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma. Zelo podobno ima zunanji sistem za sporočanje kršitev v skladu z Zakonom o bančništvu (ZBan-2) vzpostavljena tudi Banka Slovenije.

Evropska Unija je prepoznala, da je mehanizem sporočanja zlorab in zaščita »žvižgačev« v javnem interesu, saj se tako na eni strani odkrijejo goljufije, korupcijska dejanja ter druga nezakonita in nepoštena ravnanja z velikimi finančnimi posledicami, na drugi strani pa linija za sporočanje zlorab preprečuje uhajanje informacij in kršitev, povezanih z zaupnostjo informacij.

Direktivo bodo države članice morale implementirati v nacionalno zakonodajo, za kar bodo imele rok 2 leti od njene objave v Uradnem listu EU. Z vidika vsebine bo zakonodajalec moral določiti nacionalni organ za izvajanje direktive, zagotoviti pa bo moral tudi zaščito oseb, ki bodo prijavljale nepravilnosti. Direktiva še določa jasne smernice glede postopkov izvajanja preiskav v podjetjih, kadar ta prek linije za sporočanje prejmejo sume zlorab. 

Vzpostavitev linij za sporočanje zlorab je odvisna od velikosti podjetja

Zavezanci za vzpostavitev linije za sporočanje zlorab bodo podjetja s 50 ali več zaposlenimi. Podjetja, ki imajo do 249 zaposlenih bodo lahko uporabljale skupne linije in postopke. Direktiva določa standarde za prijavo točno določenih kršitev prava EU, vendar pa lahko zakonodajalec oziroma uprava razširi področje kršitev. Direktiva zajema kršitve na številnih področjih, a za vsakdanje delovanje podjetij pridejo v poštev predvsem področja javnega naročanja, finančnih storitev, preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, varnost in skladnost izdelkov, varstvo okolja, varstvo potrošnikov, varstvo zasebnosti in osebnih podatkov ter varnost omrežij in informacijskih sistemov, pravila varstva konkurence, finančni interesi EU in pravila delovanja notranjega trga EU.

Podjetja bodo morala nuditi zaščito vsem zaposlenim, samozaposlenim, ki delajo za podjetje, članom organov upravljanja in nadzora, delničarjem in vsem osebam, ki delajo pod nadzorom in vodstvom zunanjih izvajalcev ali podizvajalcev. V določenih primerih tudi posredniki in druge osebe povezane s podjetjem.

Podjetje bo moralo osebi, ki bo sporočila informacije o domnevnih zlorabah, zagotavljati zaupnost, potrditi prejem takšnega obvestila, preiskati morebitne zlorabe in podati prijavitelju v razumnem roku povratno informacijo o uvedenem postopku.

Raziskava o zlorabah v podjetjih z naslovom Integrity in the spotlight je pokazala, da je za učinkovitost delovanja programov sporočanja pomembno upoštevati kulturo podjetja, notranje kontrole in sistem korporativnega upravljanja podjetja.

Prenesite PDF

V raziskavi o zlorabah v podjetjih z naslovom Integrity in the spotlight

97%

vprašanih meni, da je pomembno izkazovati integriteto poslovanja družbe.

Povzetek

Mehanizem whistleblowing mora osebam, zaposlenim v podjetju, ali v povezavi s podjetjem, zagotavljati določeno zaščito in obveščenost o nadaljnjih ukrepih, da bi slednji lahko sporočali znake zlorab v podjetju.

O članku

Avtor/ica

EY Slovenija

Multidisciplinarna organizacija, ki nudi poslovne storitve

Povezane vsebine Forenzične storitve