10 minutno branje 1. avg. 2022

Direktiva glede poročanja podjetij o trajnostnosti prispeva k razširitvi evropskega zelenega dogovora na vse sektorje in obstoječe predpise.

Shadow of airplane over forest

Kako nova trajnostna direktiva EU spreminja pravila igre

10 minutno branje 1. avg. 2022

Dokumenti

  • Corporate Sustainability Reporting Directive brochure - June 2022

Direktiva glede poročanja podjetij o trajnostnosti prispeva k razširitvi evropskega zelenega dogovora na vse sektorje in obstoječe predpise.

Na kratko

  • Direktiva EU glede poročanja podjetij o trajnostnosti (CSRD) spreminja sedanjo Direktivo o nefinančnem poročanju (NFRD).
  • Področje uporabe direktive je znatno razširjeno in zajema več evropskih in neevropskih podjetij, ki kotirajo na borzi in poslujejo na reguliranih trgih EU.
  • Podjetja bodo v skladu z Direktivo CSRD morala začela poročati od leta 2024 v skladu z obveznimi standardi EU glede trajnostnega poročanja in obenem poskrbeti za zunanjo revizijo trajnostnega poročanja.

EU naj bi Direktivo glede poročanja podjetij o trajnostnosti (CSRD) sprejela oktobra 2022 in s tem spremenila prej veljavno Direktivo o nefinančnem poročanju (NFRD). Direktiva CSRD podpira evropski zeleni dogovor, sklop političnih ukrepov, namenjenih boju proti podnebni krizi s preoblikovanjem EU v sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo z ničelnim izpustom toplogrednih plinov do leta 2050.

Poleg tega je direktiva del večjega svežnja o trajnostnem financiranju, ki omogoča izvajanje zelenega dogovora, tako da zasebne naložbe pomaga usmerjati v prehod v podnebno nevtralno gospodarstvo. Sveženj o trajnostnem financiranju vključuje taksonomijo EU (z delegiranim aktom o podnebju), ki pojasnjuje, katere gospodarske dejavnosti najbolj prispevajo k doseganju okoljskih ciljev EU. Poleg tega paket vsebuje šest delegiranih aktov o spremembi fiduciarnih dolžnosti ter naložbenega in zavarovalniškega svetovanja, katerih cilj je zagotoviti, da finančna podjetja trajnostnost vključijo v svoje postopke in naložbeno svetovanje strankam.

Področje uporabe predlagane direktive

Področje uporabe direktive je precej razširjeno, zato bo direktiva veljala za več subjektov.

Podjetja EU

Direktiva bo veljala za vsa podjetja, ki kotirajo na reguliranih trgih EU, razen za mikro podjetja, ki kotirajo na borzi. Mala in srednje velika podjetja (MSP)1, ki kotirajo na borzi, morajo zahteve glede poročanja izpolniti do 1. januarja 2026, čeprav obstaja klavzula o izvzetju do leta 2028.

Direktiva bo veljala tudi za "velika podjetja", ki so bodisi EU podjetja bodisi EU hčerinska podjetja ne-EU podjetij. "Veliko podjetje" je pojem, opredeljen v Računovodski direktivi2, in pomeni subjekt, ki presega vsaj dve od naslednjih meril:

  • neto promet v višini 40 milijonov evrov,
  • bilančna vsota 20 milijonov EUR,
  • povprečno 250 zaposlenih v poslovnem letu.

Tretja kategorija, za katero bo veljala Direktiva CSRD, so zavarovalnice in kreditne institucije ne glede na njihovo pravno obliko.

Obstajajo tudi izjeme, za katere Direktiva CSRD ne bo veljala. Ena pomembnejši izjem je, da bo hčerinsko podjetje izvzeto, če ga nadrejena družba vključi v svoje poročilo, ki je v skladu z Direktivo CSRD. Kot je navedeno zgoraj, tudi mikro družbe, ki kotirajo na borzi, in MSP, ki ne kotirajo na borzi, ne spadajo v področje uporabe, vendar lahko določbe uporabljajo prostovoljno.

Zaradi spoštovanja načela sorazmernosti bo Evropska komisija sprejela obvezne standarde trajnostnega poročanja za velika podjetja in ločene, sorazmerne standarde za MSP. Medtem ko bodo morala MSP, ki kotirajo na reguliranih trgih, uporabljati sorazmerne standarde od 1. januarja 2026, se lahko MSP, ki ne kotirajo na borzi, še vedno odločijo za njihovo prostovoljno uporabo.

Podjetja iz tretjih držav 

Neevropska podjetja, ki opravljajo pomembno dejavnost na trgu EU (neto promet v EU na konsolidirani ravni presega 150 milijonov EUR) in imajo v EU vsaj eno hčerinsko družbo (veliko ali kotirajočo na borzi) ali podružnico (katere neto promet presega 40 milijonov EUR), morajo pripraviti trajnostno poročilo na konsolidirani ravni končnega podjetja iz tretje države.

Hčerinska družba ali podružnica v EU je odgovorna za objavo trajnostnega poročila podjetja iz tretje države.

Trajnostna poročila podjetja iz tretje države morajo biti pripravljena v skladu z ločenimi standardi poročanja EU (to so standardi, ki se razlikujejo od standardov, ki veljajo za podjetja v EU). Podjetje lahko poroča tudi v skladu s standardi, ki veljajo za podjetja v EU, ali v skladu s standardi, ki se v skladu s sklepom Komisije štejejo za enakovredne.

Da bi zagotovili kakovost in zanesljivost poročanja, je treba trajnostna poročila podjetij iz tretjih držav objaviti skupaj z mnenjem osebe ali podjetja, ki je pooblaščeno za dajanje mnenja o zagotavljanju trajnostnega poročanja v skladu z nacionalno zakonodajo podjetja iz tretje države ali države članice.

Podjetja, ki so že zajeta, bodo morala spremenjena pravila upoštevati od 1. januarja 2024.

Časovni okviri

Pričakuje se, da bo 27 držav članic EU novo direktivo preneslo v nacionalno zakonodajo 18 mesecev po začetku njene veljavnosti. Družbe, za katere že velja Direktiva o nefinančnem poročanju (NFRD), bodo morale spremenjena pravila upoštevati za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali kasneje (poročanje leta 2025 na podlagi podatkov za leto 2024).

Druge velike družbe, za katere ne velja Direktiva NFRD, morajo začeti poročati od 1. januarja 2025 dalje (poročanje leta 2026 na podlagi podatkov iz leta 2025). Da bi bilo breme poročanja za prizadeta MSP čim manjše, jim bo treba začeti poročati šele 1. januarja 2026 (poročanje leta 2027 na podlagi podatkov iz leta 2026). Za podjetja iz tretjih držav se nove zahteve uporabljajo od 1. januarja 2028 (poročanje leta 2029 na podlagi podatkov iz leta 2028).

Pogled na čistilno napravo iz zraka
(Chapter breaker)
1

Prvo poglavje

Pogled EU na standarde trajnostnega poročanja

Z novo direktivo je poročanje o trajnosti izenačeno z računovodskim poročanjem.

Cilj Direktive CSRD je zagotoviti, da podjetja javno razkrijejo ustrezne informacije o trajnostnih tveganjih in priložnostih, s katerimi se soočajo, ter o njihovih vplivih na ljudi in okolje (tj. načelo dvojne pomembnosti). V skladu z direktivo mora biti trajnostno poročanje "primerljivo, zanesljivo ter za uporabnike enostavno dosegljivo in uporabno s pomočjo digitalnih tehnologij".

Poročane informacije morajo biti skladne s predpisi EU, vključno s taksonomijo EU, klasifikacijskim sistemom na ravni EU, ki določa seznam trajnostnih gospodarskih dejavnosti.

Cilj direktive je zmanjšati nepotrebne stroške, povezane s poročanjem o trajnostnem razvoju. Njen cilj je omogočiti podjetjem, da na stroškovno učinkovit način odgovorijo na vse bolj glasne zahteve  po trajnostnem poročanju.

Revidirana direktiva spreminja štiri obstoječe zakonodajne akte: 

  • Direktivo o računovodstvu
  • Direktivo o preglednosti
  • Direktivo o reviziji
  • Uredbo o reviziji

Opredelitev standardov EU za trajnostno poročanje

Ko bodo podjetja poročala v skladu z direktivo, bodo morala uporabljati nabor standardov trajnostnega poročanja, ki jih pripravlja Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje (EFRAG). Skupina EFRAG je marca 2021 objavila podroben časovni načrt za pripravo novih trajnostnih standardov ter predloge za vzajemno krepitev sodelovanja med globalnimi pobudami za določanje standardov in pobudami EU. Leta 2022 je skupina EFRAG vzpostavila nov steber poročanja o trajnostnem razvoju z ustanovitvijo Odbora EFRAG za poročanje o trajnostnem razvoju (SRB) in Tehnične strokovne skupine EFRAG za poročanje o trajnostnem razvoju (SR TEG). Posvetovanje o prvem svežnju osnutkov standardov se je začelo aprila 2022.

Cilj standardov trajnostnega poročanja je izpolniti zahteve širokega kroga deležnikov. Upoštevajo načelo "dvojne pomembnosti", pri čemer se obe perspektivi, "pomembnost vpliva" in "finančna pomembnost", uporabljata tako vsaka zase in kot ob upoštevanju medsebojnega vplivanja.

Standardi trajnostnega poročanja zagotavljajo kakovost in ustreznost poročanih informacij, saj zahtevajo, da so te razumljive, ustrezne, preverljive, primerljive in predstavljene na verodostojen način. Standardi tudi preprečujejo nesorazmerno administrativno breme za podjetja, tudi tako, da v največji možni meri upoštevajo rezultate globalnih pobud za določanje standardov za trajnostno poročanje, ki jih je razvil Mednarodni odbor za trajnostne standarde (ISSB).

Komisija namerava prvi sklop standardov trajnostnega poročanja, ki jih je razvil EFRAG, sprejeti do 30. junija 2023.

V tem sklopu bodo opredeljene informacije, ki jih morajo podjetja razkriti v zvezi z vsemi trajnostnimi temami, ter morebitne dodatne obveznosti razkritja za udeležence na finančnem trgu. Poleg tega namerava Komisija do 30. junija 2024 sprejeti drugi sklop standardov poročanja, ki bo vključeval sektorske standarde, standarde za MSP, ki kotirajo na borzi, standarde za podjetja izven EU in druge dodatne informacije, o katerih bi morala podjetja poročati.

Komisija bo standarde pregledala vsaka tri leta po začetku uporabe direktive, da bo lahko upoštevala novosti, na primer na področju mednarodnih standardov.

Agrikulturni inženir v rastlinjaku
(Chapter breaker)
2

2. poglavje

Kaj direktiva pomeni za podjetja?

CSRD pomeni korenito spremembo na področju poročanja podjetij.

Direktiva CSRD pomeni veliko spremembo na področju poročanja podjetij, ki ima daljnosežne posledice za podjetja na individualni ravni ter za prihodnost poročanja o trajnostnem razvoju v Evropi in po svetu. Podjetja, regulatorji, pripravljavci standardov in revizorji bodo morali nameniti veliko časa in sredstev za pripravo na izvajanje direktive - in to precej na hitro. Podjetja bodo morala izpolniti določena pričakovanja, kot so:

  • razkrivanje več s trajnostnostjo povezanih informacij o svojih poslovnih modelih, strategijah in dobavnih verigah kot doslej,
  • zagotavljanje informacij, ki jih lahko vlagatelji primerjajo z informacijami primerljivih podjetji, pri čemer se pričakuje pretok kapitala v podjetja, ki verodostojno izkazujejo uspešen pristop k trajnostnosti,
  • preoblikovanje načinov, kako podjetja pristopajo k lastnim procesom odločanja in kako delijo svoje zgodbe z zainteresiranimi stranmi.

Priprava na učinkovito izvajanje

Glede na pomembnost direktive - in na kratek čas, ki ga podjetja imajo za pripravo nanjo - bi se morala podjetja že zdaj začeti pripravljati na njeno izvajanje. Pomembno je, da se seznanijo z direktivo in razmislijo, kaj njene zahteve pomenijo za njihovo poslovanje na praktični ravni.

Podjetja bodo morala razmisliti, kako ugotavljajo in zbirajo informacije, povezane s trajnostnostjo, kako upravljajo okoljska, socialna in upravljavska tveganja (ESG), kako pripravljajo politike ter določajo cilje in ključne kazalnike uspešnosti, pri čemer bodo imela priložnost ponovno oceniti njihovo ustreznost. Podjetja bi morala med postopkom določanja standardov spremljati tudi vse rezultate, razlage in sporočila skupine EFRAG, da bodo lahko predvidela, kakšni bodo končni standardi.

Stroški

Pričakuje se, da bo moralo v prihodnosti o trajnostnih informacijah poročati približno 49 000 podjetij v EU, medtem ko jih trenutno poroča 11 6003. Čeprav je cilj direktive "zmanjšati nepotrebne stroške poročanja o trajnostnem razvoju za podjetja", se ocenjuje, da bodo pripravljavci imeli velike enkratne stroške in ponavljajoče se letne stroške, da bodo skladni z direktivo.

V direktivi je poudarjeno, da se podjetja zaradi zahtev deležnikov že zdaj soočajo z vse višjimi stroški zagotavljanja informacij o trajnostnem razvoju. To pomeni, da bi lahko odvisno od velikosti podjetja, nekatera podjetja z uporabo standardov dejansko prihranila, saj standardi odpravljajo potrebo po naslavljanju dodatnih zahtevah po informacijah.

Analiza učinka

49,000

V prihodnosti bo moralo o trajnostnih informacijah poročati 49 000 podjetij v EU, medtem ko jih zdaj poroča 11 600.

Poročanje o trajnostnem razvoju za MSP

Od kotirajočih MSP se bo pričakovalo le poročanje o trajnostnosti, ki bo sorazmerno z njihovo velikostjo in viri. Ker je to za MSP velik korak, si lahko pri prehodu pomagajo tako, da poiščejo zunanjega partnerja z ustreznim strokovnim znanjem.

Kaj bodo morala podjetja storiti v praksi

Podjetja, ki spadajo v področje uporabe Direktive CSRD, bodo morala precej spremeniti način priprave in razkrivanja informacij o trajnostnosti.

Podjetja bodo morala:

1.     Zagotoviti dodatna razkritja

Vse razkrite informacije o trajnostnosti morajo upoštevati pogled v prihodnost in za nazaj ter morajo biti kakovostne in količinske. Upoštevati morajo tudi kratko-, srednje- in dolgoročne horizonte ter upoštevati celotno vrednostno verigo podjetja.

1.     Poročati v skladu z novimi standardi trajnostnega poročanja

Podjetja bodo nove standarde trajnostnega poročanja uporabljala za razkrivanje informacij v okviru poslovnega poročila, s čimer bodo uporabnikom poročila omogočila celovit pogled na svoj vpliv in uspešnost na področju okoljskih in socialnih dejavnikov, človekovih pravicah ter dejavnikov upravljanja (ESG).

Ker so standardi trenutno še v procesu razvijanja, bo več podrobnosti na voljo v prihodnjih mesecih.

1.     Uporabiti digitalno označevanje

Da bi uporabnikom olajšali iskanje in strojno branje informacij o trajnosti, bodo morala podjetja pripraviti tako računovodske izkaze kot poslovno poročilo v enotnem formatu XHTML in informacije o trajnosti označiti v skladu z digitalno taksonomijo.

Poslovnica razmišlja o prihodnosti
(Chapter breaker)
3

3. poglavje

Razvoj vloge revizijskih komisij in dajalcev zagotovil

Revizijske komisije bodo morale nadzorovati nove postopke poročanja ter spremljati učinkovitost vzpostavljenih sistemov in kontrol.

Revizijske komisije bodo imele v skladu z novo direktivo več odgovornosti. Poleg spremljanja procesa poročanja o trajnostnem razvoju podjetja in predložitve priporočil za zagotavljanje celovitosti informacij o trajnostnem razvoju, ki jih zagotavlja podjetje, bodo morale:

  • spremljati učinkovitost sistemov notranjega nadzora kakovosti in upravljanja tveganj ter funkcij notranje revizije podjetja,
  • spremljati zagotavljanje letnega in konsolidiranega trajnostnega poročanja,
  • obvestiti upravni ali nadzorni organ družbe o izidu zagotavljanja trajnostnega poročanja,
  • pregledovati in spremljati neodvisnost dajalcev zagotovil.
 

Vloga dajalcev zagotovil

V skladu z Direktivo CSRD mora zakoniti revizor družbe, drug revizor (po izbiri države članice) ali neodvisni ponudnik storitev dajanja zagotovil (IASP) (po izbiri države članice) dati omejeno zagotovilo o poročanih trajnostnih informacijah družbe. Države članice naj bi določile enakovredne zahteve za ponudnike storitev notranjega revidiranja glede kakovosti, neodvisnosti in nadzora v skladu z Revizijsko direktivo.

Obstaja tudi možnost poznejšega prehoda na sprejemljivo zagotovilo - standard zagotovila, ki se uporablja za finančne informacije.

 

Nadzor in izvrševanje

Države članice EU morajo razširiti svoje sedanje okvire za zagotavljanje javnega nadzora nad zakonitimi revizorji in revizijskimi podjetji, da bodo vključevali zagotavljanje poročanja o trajnosti.

Posamezniki v podjetju, ki so odgovorni za letno poročilo, bodo morali po svoji najboljši vednosti potrditi, da je poslovno poročilo pripravljeno v skladu s standardi trajnostnega poročanja.

Zaključek

Z Direktivo CSRD bo poročanje podjetij o trajnostnosti postalo bolj dosledno, tako da bodo lahko finančna podjetja, vlagatelji in širša javnost uporabljali primerljive in zanesljive informacije o trajnostnosti. Da bo finančni sistem EU postal trajnosten in da bo Evropa do leta 2050 podnebno nevtralna, bodo potrebne velike javne in zasebne naložbe. Boljši podatki podjetij o trajnostnih tveganjih, ki so jim izpostavljena, in njihovem vplivu na ljudi in okolje so bistveni za uspešno izvajanje evropskega zelenega dogovora in akcijskega načrta za trajnostno financiranje.

Podjetja imajo za pripravo na izvajanje direktive na voljo le omejeno obdobje. Zato je bistveno, da začnejo ukrepati že zdaj, da bodo lahko razumela vpliv direktive na njihovo trajnostno strategijo ter na poročanje, notranje kontrole in druge ključne poslovne procese. Te daljnosežne spremembe bodo okrepile naravo uspešnosti podjetij in finančnega poročanja v vseh sektorjih. 

Povzetek

EU naj bi oktobra 2022 sprejela Direktivo glede poročanja podjetij o trajnostnosti (CSRD). Cilj Direktive CSRD je zagotoviti, da podjetja javno razkrijejo ustrezne informacije o tveganjih, priložnostih in vplivih svojih dejavnosti na ljudi in okolje. V primerjavi s predlaganim besedilom Evropske komisije, objavljenim leta 2021, je področje uporabe direktive precej razširjeno, tako da velja za več subjektov. Ne velja le za velika podjetja in vsa podjetja, ki kotirajo na reguliranih trgih EU, temveč tudi za podjetja, ki niso iz EU in ki opravljajo pomembno dejavnost v EU. Tudi upravljalne skupine in revizijski odbori bodo imeli več odgovornosti.

 

 

O članku