Informacije po zakonu o zaščiti prijaviteljev

 

Kaj zajema prijava kršitve?

Prijava kršitve zajema kršitve zakonodaje v povezavi z delovnim okoljem, ki jo lahko prijavitelj poda kot notranjo prijavo neposredno zaupniku v svoji delovni organizaciji ali preko zunanjega kanala ustreznim organom pristojnim za posamezno področje, na katero se nanaša kršitev.

EY je vzpostavil naslednjo notranjo pot za prijavo kršitev na e-naslov zaupnika, in sicer:

 

V zvezi s prijavo kršitve lahko kontaktirate zaupnika tudi neposredno.

Zaupnik si bo prizadeval, da se bodo kršitve iz utemeljenih prijav odpravile oziroma, da se preprečijo prihodnje kršitve, pri tem pa ne sme razkriti vaše identitete. V primeru povračilnih ukrepov boste deležni zaščite, kot jo določa Zakon o zaščiti prijaviteljev (v nadaljevanju ZZPri).

Zaupnik bo obravnaval tudi anonimne prijave. V primeru, da boste prijavo oddali anonimno ne boste prejeli potrdila o sprejemu prijave.

 

Kakšno zaščito lahko pričakuje prijavitelj ob prijavi kršitve?

EY prijaviteljem zagotavlja zaščito pred povračilnimi ukrepi ali drugimi vrstami nepoštenega ravnanja. Zaščita je zagotovljena tako za prijavitelje, povezane osebe in posrednike.

Prijavo bo prejel neposredno zaupnik. Podatki o prijavitelju bodo znani le zaupniku, ki jih ne bo razkril nikomur. Vsebina prijave bo po potrebi razkrita posameznikom, ki bodo sodelovali pri preiskovanju in odpravljanju prijavljenih kršitev.

V primeru, ko bi kdorkoli (npr. poslovodstvo, sodelavci ali druge osebe) ugotavljal identiteto prijavitelja, je takšno ravnanje kršitev, ki jo lahko prijavitelj prijavi Komisiji za preprečevanje korupcije. Zaupnik bo prijavitelju tudi svetoval, na katero zunanjo institucijo se obrniti, če prijave ne bo mogoče ustrezno obravnavati znotraj organizacije.

 

Kakšen je postopek obravnave prijave?

Ko zaupnik prejme prijavo, izvede preizkus prijave. To pomeni, da preveri zakonske pogoje za obravnavo prijave, ali se prijavljena kršitev nanaša na kršitev znotraj delovnega okolja in ali prijavljena kršitev še traja oziroma je prenehala pred manj kot dvema letoma.

Preizkus zaupnik izvede v sedmih dneh in o tem obvesti prijavitelja. Če zaupnik prijavo sprejme v obravnavo, se postopek nadaljuje, v nasprotnem primeru pa prijavitelja obvesti o tem, da prijave ne bo obravnaval ter pojasni razloge. Po potrebi lahko zaupnik kontaktira prijavitelja za posredovanje dodatnih podatkov, ki mu bodo omogočili celovito obravnavo prijave.

V nadaljevanju obravnave zaupnik oceni, kdo lahko pomaga pri preiskavi kršitve in izvedbi ukrepov za odpravo kršitve. Te osebe seznani z vsebino prijave, ne pa tudi s podatki o prijavitelju. Če bo potrebno za razrešitev prijave, seznaniti druge osebe z osebnimi podatki prijavitelja, ga bo zaupnik zaprosil za soglasje za razkritje osebnih podatkov. Če brez soglasja prijavitelja ne bo mogoče nadaljevati s postopkom, le-ta pa se z razkritjem ne bo strinjal, bo postopek ustavljen. Če bo to potrebno, bo pri preiskavi kršitve sodeloval odvetnik ali zunanji strokovnjaki, ki bodo tudi seznanjeni z vsebino prijave.

Z vsebino prijave (ne pa tudi s podatki o prijavitelju) bo v določenem trenutku seznanjena tudi oseba, na katero se prijava nanaša (kršitelj), ki bo lahko v postopku sodelovala in ščitila svoje interese, če je to v konkretnem primeru ustrezno.

V postopku ugotovljene kršitve, bodo odpravljene v najkrajšem roku. Zaupnik bo po potrebi o kršitvah obvestil tudi pristojne organe, kadar je prijava kršitev zunanjim organom zakonsko obvezna, oziroma v primerih, ko bo takšno odločitev sprejelo vodstvo. V slednjem primeru bo zaupnik osebne podatke prijavitelja posredoval državnemu tožilstvu le na obrazloženo zahtevo, če bo to nujno potrebno zaradi preiskovanja kaznivih dejanj.

Ob zaključku postopka bo zaupnik prijavitelja obvestil o izidu postopka ter predlaganih in izvedenih ukrepih. Če postopek po treh mesecih še ne bo zaključen, bo zaupnik prijavitelja ob tej priložnosti obvestil o trenutnem stanju zadeve. Vodstvo bo obveščeno o izidu postopka, vendar v poročilu ne bodo navedeni osebni podatki prijavitelja.

 

Kakšno zaščito lahko pričakuje prijavitelj deležen povračilnih ukrepov?

Zaupnik prijavitelju, ki je deležen povračilnih ukrepov, nudi informacije o pravnih možnostih ter mu pomaga v upravnih in sodnih postopkih zaradi povračilnih ukrepov, in sicer tako, da:

  • prijavitelju nudi celovite informacije o zaščitnih in podpornih ukrepih ter drugih pravnih možnostih, ki so primerne glede na vrsto konkretnih povračilnih ukrepov;
  • prijavitelju izda potrdilo o vloženi prijavi oziroma zagotovi dokazila iz postopka s prijavo, ki jih prijavitelj potrebuje v nadaljnjih postopkih v zvezi s povračilnimi ukrepi.

Če prijavitelj ocenjuje, da za namen uveljavljanja zaščitnih ukrepov potrebuje potrdilo o upravičenosti do zaščite po ZZPri, ga zaupnik usmeri na Komisijo za preprečevanje korupcije, s katero se zaupnik lahko tudi posvetuje glede konkretnih možnosti zaščite prijavitelja. Zaupnik lahko prijavitelja usmeri tudi na nevladne organizacije, ki prijaviteljem zagotavljajo svetovanje, pravno pomoč in zastopanje v postopkih zaradi povračilnih ukrepov ali psihološko podporo.

 

Kdaj je prijavitelj upravičen do zaščite?

Prijavitelj je upravičen do zaščite po ZZPri, če:

  • je zaposlen v subjektu, v katerem prijavlja kršitev, oziroma je v njem prostovoljec, pripravnik, vajenec, pogodbeni delavec, študent, sodeluje v razpisnih postopkih v vlogi kandidata, opravlja funkcijo, je delničar, član nadzornega ali upravnega organa oziroma drugače sodeluje v dejavnosti pravne ali fizične osebe, ki jo izvajajo samozaposlene osebe na podlagi pogodbe, oziroma dela pod nadzorom in vodstvom zunanjih izvajalcev, podizvajalcev ali dobaviteljev, ne glede na plačilo in ne glede na to, ali se je razmerje že končalo ali se šele vzpostavlja s postopkom zaposlovanja ali pogajanji pred podpisom pogodbe;
  • je prijavil kršitev oziroma sum o dejanski ali morebitni kršitvi predpisov, ki se je ali se bo zelo verjetno zgodila v družbi;
  • prijava ni očitno neutemeljena;
  • prijavljena kršitev še traja oziroma je prenehala pred manj kot dvema letoma;
  • je s strani družbe deležen povračilnih ukrepov.

 

Kakšni so povračilni ukrepi?

Povračilni ukrepi predstavljajo vsako neposredno ali posredno dejanje ali opustitev dejanja v delovnem okolju, ki je posledica notranje ali zunanje prijave ali javnega razkritja in ki povzroči oz. lahko povzroči neupravičeno škodo prijavitelju.

V skladu z notranjim aktom vsi povračilni ukrepi predstavljajo kršitev oz. predstavljajo prekršek v skladu z določili ZZPri.

 

Kaj storiti v primeru povračilnih ukrepov?

Za povračilne ukrepe veljajo tisti ukrepi, s katerimi se poslabša položaj prijavitelja in so posledica prijave, tudi v primerih, ko predstavniki družbe navajajo druge razloge.

Izvajanje povračilnih ukrepov je prepovedano in lahko predstavlja prekršek.

Več informacij o zaščitnih in podpornih ukrepih na področju sodnega varstva, nadomestila za primer brezposelnosti, brezplačne pravne pomoči in psihološke podpore lahko pridobite pri zaupniku ali Komisiji za preprečevanje korupcije.

 

Kdaj lahko zaupnik razkrije identiteto prijavitelja?

Zaupnik lahko identiteto prijavitelja razkrije v treh primerih:

  • če se prijavitelj strinja z razkritjem;
  • če to zahteva državni tožilec, kadar je to nujno potrebno zaradi preiskovanja kaznivih dejanj (o razkritju identitete tožilstvu je prijavitelj predhodno obveščen);
  • če to zahteva sodišče, ko je to potrebno zaradi sodnih postopkov, vključno s sodnimi postopki zaradi zaščite pravice osebe, ki jo prijava zadeva (o razkritju identitete sodišču je prijavitelj predhodno obveščen).

Ne glede na navedeno ne sme nihče razkriti identitete prijavitelja, če bi razkritje ogrozilo življenje ali resno ogrozilo javni interes, varnost ali obrambo države.

 

Ali je prijavitelj odgovoren za razkrivanje poslovne skrivnosti ali osebnih podatkov?

Prijavitelj, ki informacije o kršitvah prijavi ali javno razkrije v skladu z ZZPri, ne krši nobene omejitve ali prepovedi glede razkritja informacij in ne nosi nobene odgovornosti, povezane s takšno prijavo ali javnim razkritjem, pod pogojem, da ni prijavil ali javno razkril neresničnih informacij in je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da je bila prijava ali javno razkritje takšnih informacij nujna za razkritje kršitve na podlagi zakona.

Navedeno se ne uporablja glede omejitev razkritja informacij, določenih s predpisi na področju varovanja tajnih podatkov, poklicne skrivnosti odvetnikov ter zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, tajnosti sodnih posvetovanj in pravil kazenskega postopka.

Ne glede na določbe zakona, ki ureja poslovno skrivnost, prijava ali javno razkritje informacij, ki vključujejo poslovne skrivnosti, ni protipravno, če ju prijavitelj prijavi ali razkrije v skladu z ZZPri. Prijavitelj ne nosi odgovornosti v zvezi s pridobitvijo ali dostopom do informacij, ki jih prijavi ali javno razkrije, če takšna pridobitev ali dostop ne predstavlja samostojnega kaznivega dejanja.

V morebitnih postopkih zoper prijavitelja zaradi obrekovanja, kršitve avtorskih pravic, kršitve zaupnosti informacij, kršitve pravil o varstvu podatkov ali odškodninskih zahtevkov, prijavitelj ne nosi nobene odgovornosti zaradi prijav ali javnih razkritij na podlagi ZZPri in se lahko pri predlogu zavrnitve zahtevka zoper sebe sklicuje na prijavo ali javno razkritje, če je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da je bila prijava ali javno razkritje nujno za razkritje kršitve.

 

Kako varovani so podatki v zvezi s prijavo kršitve?

Vsa poročila se obravnavajo zaupno v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev, Zakonom o varstvu osebnih podatkov in Splošno uredbo o varstvu podatkov. EY varuje osebne podatke in zagotavlja ustrezno zaščito podatkov o prijavitelju kot tudi osebah, na katere se prijava nanaša. Podatki pridobljeni preko notranjega kanala so varovani s tehničnimi in organizacijskimi ukrepi informacijske varnosti.

 

Informacije o postopkih za zunanjo prijavo

 

Kdaj prijavitelj poda zunanjo prijavo?

Prijavitelj informacijo o kršitvi poda neposredno z uporabo zunanje poti za prijavo, če notranja pot za prijavo ni vzpostavljena, če notranje prijave ne bi bilo mogoče učinkovito obravnavati, ali če prijavitelj meni, da v primeru notranje prijave obstaja tveganje povračilnih ukrepov.

 

Kateri so organi za zunanjo prijavoi?

  • Agencija za komunikacijska omrežja in storitve,
  • Agencija za trg vrednostnih papirjev,
  • Agencija za varstvo konkurence,
  • Agencija za varnost prometa,
  • Agencija za zavarovalni nadzor,
  • Agencija za javni nadzor nad revidiranjem,
  • Banka Slovenije,
  • Državna revizijska komisija,
  • Finančna uprava,
  • Tržni inšpektorat,
  • Urad za preprečevanje pranja denarja,
  • Informacijski pooblaščenec,
  • Inšpekcija za informacijsko varnost,
  • Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost,
  • Inšpekcija za varstvo pred sevanji,
  • Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,
  • Inšpektorat za delo,
  • Inšpektorat za javni sektor,
  • Inšpektorat za okolje in prostor,
  • Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke,
  • Organi nadzora v skladu s predpisi, ki urejajo porabo sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji,
  • Zdravstveni inšpektorat,
  • Slovenski državni holding in
  • Komisija za preprečevanje korupcije.