4 minutno branje 15. apr. 2020
ESEF Article

ESEF - pomemben vidik nove oblike poročanja

Avtor/ica

EY Slovenija

Multidisciplinarna organizacija, ki nudi poslovne storitve

4 minutno branje 15. apr. 2020

Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/815 z dne 17. decembra 2018 o dopolnitvi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev enotne elektronske oblike poročanja

Delegirana uredba določa, da bodo morale javne družbe, ki pripravljajo konsolidirane računovodske izkaze v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju: 'MSRP'), pri pripravi uporabiti enoten jezik za poslovno poročanje, t.i. XBRL. Z uvedbo regulativnega tehničnega standarda za določitev enotne elektronske oblike poročanja bodo postavke iz računovodskega poročila  strojno berljive, omogočena bo analiza velikih količin računovodskih informacij, odpravljene bodo ovire zaradi različnega jezika v katerem javna družba pripravlja poročilo in podatke bo enostavno mogoče pretvoriti v druge formate.

Na koga bo delegirana uredba komisije (EU) 2017/815 vplivala?

Družb, ki kotirajo na borzi in svoja računovodska poročila pripravljajo v skladu z MSRP je na svetu približno 5.300, njihova letna poročila pa v povprečju obsegajo 165 strani. Regulatorji Evropske Unije (EU) morajo tako na letni ravni skupno pregledati približno 874.500 strani letnih poročil. Dodatno breme jim predstavlja še dejstvo, da format poročil do sedaj ni bil standardiziran. Zato sta oktobra 2013 Evropski parlament in evropski svet EU sprejela direktivo 2013/50, s katero sta določila tehnične standarde za uvedbo nove enotne elektronske oblike poročanja ESEF (ang. 'European single electronic format', v nadaljevanju: 'ESEF'), ki naj bi izboljšala trenutno vzpostavljen sistem poročanja. Decembra 2018 je Evropska komisija objavila Delegirano uredbo (EU) 2018/815, v kateri so določeni regulativni tehnični standardi za določitev ESEF in oblika XHTML za poročanje.  

Z Uredbo ESEF želi Evropska komisija olajšati zbiranje podatkov za poročanje in povečati preglednost računovodskih poročil. Vsem uporabnikom računovodskih izkazov družb - od regulatorjev do vlagateljev, analitikov, bank, davčnih organov ter drugih družb  - bodo na voljo bolj natančne finančne informacije, hkrati pa se bo zmanjšalo breme poročanja za družbe. Podatke bo možno uporabljati bolj celovito, izboljšana pa bo tudi preglednost kapitalskih trgov Evropske Unije (EU).

Kakšne spremembe se uvajajo?

Enotno elektronsko obliko poročanja bodo morala vpeljati javne družbe, ki sestavljajo konsolidirane računovodske izkaze v skladu z MSRP za poslovna leta, ki so se začela 1. januarja 2020 ali pozneje. Sprva bodo javne družbe v enotni evropski elektronski format morala pretvoriti le računovodske izkaze, od leta 2022 dalje pa bodo morale na tak način pripravljati tudi pojasnila k računovodskim izkazom. Pojasnila bo potrebno označiti blokovno, kar pomeni, da se označevanje izvaja s celotnimi razdelki pojasnil. Podjetja bodo lahko razkritja prostovoljno označila tudi bolj podrobno. Obvezni obseg prvega poročanja za konec leta 2022 bo zajemal zgolj javne borzne družbe, ki pripravljajo konsolidirane računovodske izkaze. Prostovoljno pa se lahko vključijo tudi ostala podjetja, katerih računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z MSRP. Računovodskih izkazov pripravljenih v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi, Delegirana uredba (EU) 2018/815 še ne obsega.

Za koga veljajo spremembe?

Vse javne družbe oziroma vsi izdajatelji vrednostnih papirjev bodo morali pripraviti poročilo, ki bo vsebovalo eno ali več elektronskih datotek. Podatki v teh datotekah bodo morale družbe pripraviti v človeško berljivi XHTML obliki. Poleg tega bo računovodske izkaze treba še dodatno označiti z uporabo XBRL oznak in Inline XBRL (iXBRL) tehnologije. Zaradi teh oznak bodo računovodski izkazi berljivi tudi strojno, kar bo zagotovilo večjo natančnost, boljše upravljanje s podatki in na splošno lažje branje dokumentov. Odstranjene bodo vse jezikovne, strukturne in procesne ovire, poročila pa bodo lahko preprosto preoblikovana tudi v druge formate (SQL, MS Excel).

Vloga revizorja pri preverjanju poročanja?

Pooblaščeni revizorji bodo zadolženi tudi za preverjanje ustreznosti poročanja javnih družb v formatu, ki ga predvideva Delegirana uredba komisije (EU) 2018/815 in bodo morali v zvezi s tem podati tudi svoje mnenje. Preverjalo se bo predvsem pravilno označevanje z XBRL oznakami ter vključenost človeško berljivih (XHTML) računovodskih izkazov v elektronsko poročilo, ki ga bo pripravila družba. Mnenje o skladnosti zahtev z Delegirana uredbo komisije (EU) 2018/815 bo moralo biti v revizorjevem poročilu jasno ločeno od revizijskega mnenja.  

Povzetek

Vse javne družbe oziroma vsi izdajatelji vrednostnih papirjev, ki kotirajo na organiziranem trgu bodo morali pripraviti poročilo in ga predložiti v enem samem poročevalskem paketu, v katerem bodo datoteke s taksonomijo iXBRL. 

O članku

Avtor/ica

EY Slovenija

Multidisciplinarna organizacija, ki nudi poslovne storitve