4 minutno branje 1. apr. 2020
ESEF Article

Kako Uredba ESEF spreminja standarde poročanja

Avtor/ica

EY Slovenija

Multidisciplinarna organizacija, ki nudi poslovne storitve

4 minutno branje 1. apr. 2020

Dokumenti

Uredba ESEF uvaja novo enotno elektronsko obliko poročanja, ki naj bi izboljšala trenutno vzpostavljen sistem poročanja na podlagi MSRP.

Podjetij, ki kotirajo na borzi in svoja finančna poročila pripravljajo po MSRP, je na svetu kar 5.300, njihova letna poročila pa v povprečju obsegajo 165 strani. Regulatorji Evropske Unije morajo tako na letni ravni skupno pregledati približno 874.500 strani letnih poročil. Dodatno breme jim predstavlja še dejstvo, da format poročil do zdaj ni bil standardiziran. Zato je maja 2019 Evropska komisija objavila Uredbo ESEF (ang. European single electronic format), s katero je uvaja novo enotno elektronsko obliko poročanja, ki naj bi izboljšala trenutno vzpostavljen sistem poročanja na podlagi MSRP.

Z Uredbo ESEF želi Evropska komisija olajšati zbiranje podatkov za poročanje in povečati preglednost letnih poročil. Vsem uporabnikom finančnih izkazov podjetij, od regulatorjev do vlagateljev, analitikov, bank, davčnih organov ter drugih podjetij, bodo na voljo bolj natančne finančne informacije, hkrati pa se bo zmanjšalo breme skladnosti in poročanja za podjetja. Podatke bo možno uporabljati bolj celovito, izboljšana pa bo tudi preglednost kapitalskih trgov Evropske Unije.

Kakšne spremembe se uvajajo?

Enotno elektronsko obliko poročanja bodo morala vpeljati podjetja, ki sestavljajo konsolidirane računovodske izkaze skladno z MSRP za poslovna leta, ki so se začela 1. januarja 2020 ali pozneje. Sprva bodo v enotni evropski elektronski format morala pretvoriti le primarna letna poročila, od leta 2022 pa bodo morala na tak način začeti pripravljati tudi pojasnila k računovodskim izkazom. Ta bo potrebno označiti blokovno, kar pomeni, da se označevanje izvaja s celotnimi razdelki pojasnil. Podjetja bodo lahko razkritja prostovoljno označila tudi bolj podrobno. Obvezni obseg prvega poročanja, končanega leta 2022, bo zajemal zgolj borzne družbe, ki pripravljajo konsolidirane računovodske izkaze. Prostovoljno pa se lahko vključijo tudi ostala podjetja, katerih računovodski izkazi so pripravljeni v skladu z MSRP. Računovodskih izkazov po Slovenskih računovodskih standardih Uredba ESEF še ne obsega.

Za koga veljajo spremembe?

Vse javne družbe oziroma vsi izdajatelji bodo morali pripraviti eno poročilo, ki bo vsebovalo eno ali več elektronskih datotek. Podatki v teh datotekah bodo morali biti pripravljeni v človeško berljivi XHTML obliki. Poleg tega bo računovodske izkaze treba še dodatno označiti z uporabo XBLR oznak in Inline XBLR tehnologije. Zaradi teh oznak bodo računovodski izkazi berljivi tudi strojno, kar bo zagotovilo večjo natančnost, boljše upravljanje s podatki in na sploh lažje branje dokumentov. Odstranjene bodo vse jezikovne, strukturne in procesne ovire, poročila pa bodo lahko preprosto preoblikovana tudi v druge formate (SQL, MS Excel).

Pooblaščeni revizorji bodo zadolženi tudi za preverjanje ustreznosti poročanja javnih družb v formatu, ki ga predvideva uredba ESEF, in bodo morali v zvezi s tem podati tudi svoje mnenje. Preverjalo se bo predvsem pravilno označevanje z XBLR oznakami ter vključenost človeško berljivih (XHTML) računovodskih izkazov v elektronsko poročilo, ki ga je pripravila družba. Mnenje o skladnosti zahtev z uredbo ESEF bo moralo biti v revizorjevem poročilu jasno ločeno od revizijskega mnenja. 

V EY Slovenija pozdravljamo vse spremembe, ki vodijo do večje preglednosti kapitalskih trgov, saj se to sklada z našim poslanstvom – grajenjem boljšega poslovnega sveta.

Povzetek

Vse javne družbe oziroma vsi izdajatelji bodo morali pripraviti eno poročilo, ki bo vsebovalo eno ali več elektronskih datotek. Podatki v teh datotekah bodo morali biti pripravljeni v človeško berljivi XHTML obliki.

O članku

Avtor/ica

EY Slovenija

Multidisciplinarna organizacija, ki nudi poslovne storitve