Kako prihodnjim generacijam omogočiti, da zgradijo bolj trajnostno prihodnost?

6 minutno branje 5. jun. 2023
Povezane vsebine Trajnost
Glasujte

Dokumenti

Podjetja, izobraževalne ustanove in vlade morajo pri prihodnjih generacijah delovne sile na prvo mesto postaviti trajnost in okoljsko pismenost.

Na kratko

  • Čeprav imajo mlajše generacije že trdne temelje znanja o trajnosti, želijo vsebine, povezane s trajnostjo, prejemati na bolj privlačne načine.
  • Za izboljšanje okoljske pismenosti vseh generacij morajo organizacije javno izpostaviti napačne in zavajajoče informacije na družbenih medijih ter okrepiti zaupanja vredne vire vsebin.
  • Organizacije se lahko boju proti podnebnim spremembam pridružijo tako, da pomagajo zmanjšati stroške trajnostnega načina življenja in s tem spodbudijo trajnostno ravnanje.

Globalno gibanje za okoljsko trajnost je v zadnjih pridobilo zagon, saj so se podjetja, vlade in nevladne organizacije začele odzivati na vse glasnejše zahteve širokega kroga deležnikov – vlagateljev, strank, regulatorjev, zaposlenih in lokalnih skupnosti – po vzpostavitvi bolj trajnostnih praks ter zaustavitvi negativnih vplivov podnebnih sprememb. Generaciji Z in Alfa – torej generaciji, ki danes vstopata na trg delovne sile – bosta imeli ključno vlogo pri diskusijah, pobudah in ukrepih na trajnostnem področju.

Ključna odkritja raziskave:

  • Največ skrbi je namenjene tistim lokalnim okoljskim vprašanjem, ki vplivajo na vsakdanje življenje in zdravje, kot so ravnanje z odpadki in naravne vremenske katastrofe, ki jih povzročajo podnebne spremembe.
  • 30 % pripadnikov vseh generacij je družbene medije uvrstilo med najpogostejše vire, od katerih pridobivajo informacij o trajnosti, kar še posebej velja za generaciji Z in Alfa. Hkrati pa se pripadniki vseh generacij strinjajo, da so družbeni mediji po stopnji vrednosti zaupanja šele na tretjem ali četrtem mestu.
  • Skoraj polovica vseh anketirancev iz različnih generacij je poudarila, da so njihova glavna ovira na poti do trajnosti visoki stroški bolj trajnostnega življenjskega sloga.

Več kot

75 %

pripadnikov generacij Z in Alfa poroča, da jim znanje pridobljeno med izobraževanjem pomaga živeti bolj trajnostno.

Organizacije, ki želijo nadgraditi znanje, ki ga mlajše generacije prejmejo kot del formalnega izobraževanja, se morajo osredotočiti na iskanje novih načinov, kako lahko znanje privede do sprejemanja bolj trajnostnih odločitev. To temeljno znanje bo postalo ključnega pomena, ko bo delovna sila naslednje generacije poskušala odgovoriti na potrebe po 'zelenih' spretnostih oziroma spretnostih, ki omogočajo okoljsko trajnost gospodarskih dejavnosti v prihodnosti.

Skoraj dve tretjini oziroma 65% anketirancev iz generacije X in milenijcev je dejalo, da so izjemno pripravljeni spremeniti svoje življenjske navade, da pomagali v boju s podnebnimi spremembami.

Če želijo izkoristi energijo mlajših generacij in pospešiti lastne trajnostne cilje, bodo morale biti organizacije vseh vrst – od vlad in korporacij do nevladnih organizacij in izobraževalnih ustanov – biti pripravljene dvigniti okoljsko pismenost tako mlajših kot starejših generacij.

Raziskava je pokazala, da imata generaciji Z in Alfa poglobljeno znanje s področja trajnosti, vendar si mnogi od njih še vedno želijo več informacij in vsebin, povezanih s trajnostjo. Poleg tega je bilo samo 56 % pripadnikov generacije Alfa in 45 % pripadnikov generacije Z zadovoljnih s trajnostnim izobraževanjem, ki so ga prejeli v šoli. V okviru fokusnih skupinah so mnogi dejali celo, da je trenutni učni načrt površen, zastarel in nenavdihujoč. Kot najpomembnejšo izboljšavo izobraževanja s področja trajnosti so navedli delavnice in praktično učenje.

Vsakodnevne odločitve o prevozu, hrani, rabi energije in potrošnega materiala prispevajo k temu, kako hitro in kako korenito lahko zmanjšamo emisije. Kot drugo največjo oviro za doseganje trajnostnega življenjskega sloga, takoj za stroški, so anketiranci navedli pomanjkanje oprijemljivega znanja o trajnosti.

Z upoštevanjem podnebnih sprememb in potrebe po izobraževanju o trajnosti lahko najdemo pot do napredka. Anketiranci, tudi med starejšimi generacijami, so pokazali močno željo po spremembah. Skoraj dve tretjini oziroma 65 % anketirancev iz generacije X in milenijcev je dejalo, da so izjemno pripravljeni spremeniti svoje življenjske navade, da bi se spopadli s podnebnimi spremembami.

Če želijo izkoristiti ta zagon, morajo podjetja, vlade in neprofitne organizacije najti pot naprej in mlajšim generacijam zagotoviti potrebna znanja in orodja, ki jih bodo potrebovale za uspešno vodenje trenutnih in prihodnjih trajnostnih pobud.  

Kako lahko EY pomaga

EY Trajnost

Raziščite EY storitve s področja trajnosti in ESG.

Preberite več

  • Metodologija

    Da bi ugotovili, kako pritegniti mlajše generacije in jih vključiti v trajnostne pobude, sta EY (globalna organizacija EYGS LLP) in globalna neprofitna izobraževalna organizacija JA Worldwide konec leta 2022 izvedli raziskavo, v kateri sta analizirala, kako mlajše in starejše generacije gledajo na trajnostno izobraževanje in s tem povezane dejavnosti.

    V raziskavi sta EY in JA ugotovila, da sta obe mlajši generaciji (generacija Z in generacija Alfa) sicer bolje izobraženi o trajnosti in okoljskih vprašanjih kot katera koli druga generacija doslej, vendar si še vedno želita dodatnih priložnosti za učenje in prostovoljstvo na področju trajnosti. Raziskava je vključevala 24 vprašanj o okoljskih skrbeh udeležencev, njihovem trenutnem udejstvovanju in prihodnjih akcijskih načrtih ter o njihovih idejah za izboljšanje izobraževanja o trajnosti. Poročilo vključuje ugotovitve na podlagi več kot 1200 odgovorov iz 72 držav Severne in Južne Amerika, regije EMEIA in območja APAC.

    Za potrebe te analize so bile generacije opredeljene z naslednjimi leti rojstva: generacija Alfa je opredeljena z rojstvo po letu 2007; generacija Z je opredeljena z rojstvom v letih 1997–2007; milenijci so bili opredeljeni z rojstvom v letih 1981–1996; generacija X je bila opredeljena z rojstvom v letih 1965–1980; generacija baby boomers+ je bila opredeljena z rojstvom pred letom 1964. V celotnem poročilu se izraz "mlajše generacije" nanaša na generaciji Alfa in Z, medtem ko se "starejše generacije" nanaša na milenijce, generacijo X in generacijo baby boomers+.

Povzetek

Podjetja, izobraževalne ustanove in vlade morajo prihodnje generacije pripraviti pripraviti na bolj trajnostno prihodnost in na zahteve delovnih mest, ki bodo potrebna za trajnostno prihodnost. Ta obsežna naloga zajema razvijanje 'zelenih' spretnosti tako med mlajšimi kot starejšimi generacijami, širjenje bolj zanesljivih informacij na temo okoljske pismenosti prek družbenih medijev in na druge načine ter spodbujanje trajnostnih življenjskih navad.

O članku

Povezane vsebine Trajnost
Glasujte