V junijski izdaji EY davčnih novic povzemamo novosti pri implementaciji drugega stebra projekta BEPS 2.0. natančneje poročamo o uvedbi globalnega minimalnega davka. O tem smo sicer že pisali marca 2022.
Poleg tega vas obveščamo o implementaciji uredbe, vezane na mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (ang. carbon border adjustment mechanism oz. »CBAM«). O sprejetju dogovora glede CBAM smo sicer že poročali aprila 2022.
Uvedba globalnega minimalnega davka - Base Erosion and Profit Shifting (BEPS) 2.0
Obveščamo vas o prihajajočih spremembah na področju mednarodne obdavčitve pravnih oseb. Države članice EU so 15. 12. 2022 sprejele Direktivo o minimalnem davku, ki naj bi jo članice do 31. 12. 2023 prenesle v nacionalno zakonodajo. Pričakujemo, da bo bodoča slovenska zakonodaja sledila Direktivi, ki je usklajena z vzorčnimi pravili OECD. Nova zakonodaja naj bi temeljila na pravilih drugega stebra BEPS ukrepov, ki uvajajo minimalno efektivno obdavčitev v višini 15% za multinacionalne družbe z letnimi konsolidiranimi prihodki v višini najmanj 750 milijonov EUR.
Nov koncept minimalne obdavčitve naj bi bil sestavljen iz dveh med seboj povezanih pravil, prek katerih bo izračunan dodaten znesek davka, tako imenovan dodatni davek (ang. »Top-up tax«) v primerih, ko bo efektivna davčna stopnja, ki se nanaša na dohodek multinacionalne družbe v dani jurisdikciji, nižja od 15%. V takšnih primerih se bo štelo, da je dana jurisdikcija (pre)nizko obdavčena. Omenjeni pravili sta:
- Pravilo o vključitvi dohodkov (ang. »Income Inclusion Rule«) bo določalo plačilo t.i. dodatnega davka v zvezi s (pre)nizko obdavčeno hčerinsko družbo na nivoju zadnjega obvladujočega podjetja ali vmesnega matičnega subjekta. Pravilo naj bi se v državah članicah EU uporabljalo že za proračunska leta, ki se začnejo 31. 12. 2023 ali pozneje.
- Pravilo o premalo obdavčenemu dobičku (ang. »Undertaxed Profit Rule«) bo dodatni davek razdelilo obvladujočemu podjetju in hčerinskim družbam glede na razmerje opredmetenih sredstev in števila zaposlenih in sicer v primerih, ko zadnje obvladujoče podjetje ne bo plačalo dodatnega davka v povezavi s (pre)nizko obdavčenimi hčerinskimi družbami prek uporabe zgoraj omenjenega pravila o vključitvi dohodka. Pravilo naj bi se uporabljalo za proračunska leta, ki se začnejo 31. 12. 2024 ali pozneje (torej leto kasneje kot pravilo o vključitvi dohodkov).
Kako lahko EY pomaga?
Družbe, katerih obdavčitev bi lahko bila zajeta v določbe in pravila BEPS 2.0 ukrepov, bi praviloma že morale opravljati analize vplivov novih pravil na njihove bodoče efektivne davčne stopnje. V kolikor je tudi vaša družba del multinacionalne skupine s konsolidiranimi prihodki nad 750 milijonov EUR, se lahko obrnete na nas in svetovali vam bomo, kako bi lahko uvedba globalnega minimalnega davka vplivala na poslovanje vaše družbe. Svetovali vam bomo, kako sestaviti učinkovit načrt in se optimalno pripraviti za implementacijo novih pravil v vaše poslovanje.
V EY redno spremljamo dogajanje na zakonodajnem področju. O nadaljnjih predvidenih spremembah in novostih o predlogih zakona, ki bo implementiral Direktivo o minimalnem davku, vas bomo še naprej obveščali.
Uvozniki, ste pripravljeni na CBAM?
Dne 10.5.2023 sta bili sprejeti Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (ang. »Carbon Border Adjustment Mechanism« oz. »CBAM«) ter sprememba uredbe Evropske unije glede sistema trgovanja z emisijami (ang. »Emission Trading System« oz. »ETS«). Dne 14. 6. 2023 je Evropska Komisija objavila tudi osnutek izvedbene uredbe, ki bo urejala pravila za poročanje v okviru prehodnega obdobja za CBAM.
Kot smo poročali v prejšnjih izdajah naših davčnih novic, je implementacija CBAM ter reforma sistema ETS eden glavnih korakov do cilja EU tj. zmanjšati emisije za 55% do leta 2023 (glede na ravni leta 1990). Implementacija CBAM ter reforma sistema ETS sta tudi del širše strategije t.i. evropske zelene zaveze za doseganje podnebne nevtralnosti.
Sprejeta Uredba CBAM zajema precej širši nabor produktov (surovine, polizdelki, končni izdelki), kot je bilo predvideno v okviru izhodiščnega predloga, in sicer:
- Cement, aluminijev cement, cementni klinkerji itd.
- Gnojila (npr. amonijak, dušikova kislina, žveplo-dušikove kisline)
- Aglomerirane železove rude in koncentrati
- Širok nabor izdelkov iz železa in jekla (razen nekaterih železovih zlitin, odpadkov itd.)
- Izdelki iz železa in jekla vključujejo končne izdelke, kot so vijaki, sorniki, matice, zakovice, podložke (vključno z vzmetnimi podložkami)
- Aluminijaste konstrukcije in deli konstrukcij
- Nekateri aluminijasti rezervoarji, cisterne, kadi, posode
- Vpredena žica, kabli, pleteni trakovi in podobni izdelki iz aluminija, električno neizolirani
- Drugi izdelki iz aluminija
- Kaolin in kaolinske gline, žgane
- Vodik
- Električna energija
Prehodno obdobje se začenja 1. 10. 2023 in bo trajalo do konca leta 2024. Uvozniki izdelkov, ki so predmet Uredbe CBAM, bodo morali postopoma izpolnjevati naslednje zahteve:
Faza 1 (poročanje): Prehodno obdobje od 1. 10. 2023 do 31. 12. 2024, v katerem bodo morali uvozniki četrtletno poročati o uvozu izdelkov, ki so predmet Uredbe CBAM ter z njimi povezanih emisijah.
Faza 2 (poročanje + pridobitev dovoljenja): Prehodno obdobje od 31. 12. 2024 do 31. 12. 2025, v katerem bodo morali uvozniki in deklaranti pridobiti dovoljenje za uvoz izdelkov, ki so predmet Uredbe CBAM. Uvoz teh izdelkov brez dovoljenja ne bo mogoč.
Faza 3 (poročanje + plačilo): Dokončna implementacija sistema CBAM od 1. 1. 2026; uvozniki bodo morali predložiti letno izjavo o emisijah, povezanih z uvoženimi izdelki, ter predložiti CBAM certifikate v ustrezni nasprotni vrednosti.
Zaradi razširjenega obsega vpliva CBAM na evropska podjetja kot tudi na podjetja v ostalih delih sveta je ključno, da uvozniki poznajo obseg Uredbe CBAM ter vpliv na poslovanje družbe. Glede na zgornjo časovnico družbam zato priporočamo, da čim prej izvedejo naslednje aktivnosti:
- identifikacija izdelkov, ki jih družbe uvažajo in ki so zajeti v Uredbo CBAM,
- identifikacija / določanje osebe oziroma oddelka, ki bo odgovoren za aktivnosti povezane s CBAM (npr. poročanje),
- ocena finančnega učinka CBAM na poslovanje družbe, glede na obstoječo dobavno verigo,
- analiza obstoječe dobavne verige in premislek o tem ali so potrebne spremembe le-te, da bi zmanjšali (finančno) breme CBAM.
Kako lahko EY pomaga?
V družbi EY redno spremljamo razvoj dogodkov na področju CBAM. V kolikor v tem trenutku še niste prepričani če in kakšen vpliv ima na vaše poslovanje implementacija sistema CBAM, vam bo naša ekipa strokovnjakov z veseljem pomagala z oceno / analizo ter z nadaljnjimi koraki.
Neposredno v vaš poštni predal
Z našimi Davčnimi novicami boste vedno na tekočem s slovensko davčno zakonodajo.
