V tokratni izdaji davčnih novičk vas obveščamo o pričetku obveznega poročanja za uvoznike blaga CBAM (mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah), o poročanju evropskih ponudnikov plačilnih storitev (»CESOP«), o preoblikovanju slovenskega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter o davčnih vsebinah v povezavi s poplavami 2023. Poleg tega vas seznanjamo še o pričakovanih dolgoročnih spremembah na področju transfernih cen.
Poročanje za CBAM se začne 1. 10. 2023 – če še niste prepričani o vplivih za vašo družbo, ukrepajte zdaj
Kot smo poročali v prejšnjih izdajah davčnih novičk, 1.10. 2023 obeležuje začetek prehodnega obdobja za Mehanizem Ogljične Prilagoditve na Mejah (Ang. Carbon Border Adjustment Mechanism, CBAM).
Tekom prehodnega obdobja, med 1.10.2023 ter 31.12.2025, bodo morali uvozniki četrtletno poročati o uvozu blaga ki je predmet uredbe o CBAM (Jeklo in železo (vklj. Nekateri končni produkti kot npr. vijaki, matice itd.), aluminij, cement, gnojila, elektrika ter vodik) ter pridobiti dovoljenje za uvoz tega blaga.
Rok za oddajo prvega kvartalnega poročila je 31. 1. 2024, za obdobje 1. 1.10. 2023 – 31. 12. 2023, predmet poročanja pa bo vsaka pošiljka v vrednosti nad 150 EUR.
Pričakovati je, da bo nova obveznost poročanja povzročila precejšnje breme za družbe saj bodo mnoge od njih sploh prvič poročale o vgrajenih emisijah toplogrednih plinov. Izračun emisij je dolgotrajen in kompleksen proces, pri čemer se je potrebno zanesti na podatke od dobaviteljev iz tretjih držav. Čeprav bodo za namen premostitve manjkajočih podatkov na voljo nekatere privzete vrednosti, bo njihova uporaba omejena kar pomeni, da je potrebno vzdolž celotne dobavne verige zagotoviti robusten sistem zbiranja podatkov o emisijah toplogrednih plinov. To bo najverjetneje predstavljalo precejšen izziv za družbe.
Upoštevaje katere korake ste že izvedli, se lahko vaša družba na novo poročevalsko obveznost pripravi z naslednjimi aktivnostmi:
1. Identificirajte odgovorne znotraj vaše družbe in preglejte svoj uvozni odtis v EU, da ugotovite, ali je vaša družba v obsegu režima, in ocenite tako finančni kot organizacijski vpliv na vašo družbo. Če še vedno niste prepričani, ali lahko CBAM sploh vpliva na vašo družbo, je EY pripravil vprašalnik, ki vam lahko pomaga pri tej oceni
2. Analizirajte zahteve po podatkih, ki so potrebni za predložitev četrtletnih poročil CBAM, in jih primerjajte z trenutno razpoložljivimi podatki, da bi odkrili morebitne vrzeli. Kjer obstajajo vrzeli v podatkih, vzpostavite načrt za njihovo odpravo.
3. Komunicirajte s svojimi dobavitelji, da ugotovite, ali so izvedli kakršne koli priprave za izvajanje režima CBAM, vključno s tem ali se uporabljajo sistemi spremljanja in ali vam bodo lahko zagotovili potrebne podatke za CBAM poročanje.
4. Pripravite se na registracijo za pooblaščenega deklaranta za CBAM; prehodni register se odpre oktobra 2023.
5. Pozorno spremljajte razvoj zakonodaje CBAM in reforme ETS, upoštevajte nadaljnje smernice EU, in jih vključite v načrtovanje naslednjih korakov za vašo družbo. Poleg EU tudi druge jurisdikcije preučujejo uvedbo podobnih politik, vključno z Združenim kraljestvom, ki je pred kratkim zaključilo posvetovanje o sprejetju lastnega CBAM režima.
Kako lahko EY pomaga?
V EY redno spremljamo razvoj na področju CBAM ter vas o tem obvečamo v naših davčnih novičkah.
Začetek prehodnega obdobja za CBAM je pred vrati. Če še niste prepričani, ali bo relevantno za vašo družbo, vas vabimo, da se za pomoč obrnete na našo ekipo strokovnjakov. V vmesnem času pa vas vabimo, da si vzamete nekaj minut vašega časa ter izpolnite vprašalnik, ki vam bo ponudil okvirni odgovor.
V kolikor pa že veste, da bo vaša družba zavezana k poročanju za CBAM, EY ponuja (globalno) rešitev za CBAM poročanje. V kolikor vas zanima več o tem, vas vabimo, da se 4. 10. 2023 udeležite spletnega seminarja EU CBAM: Kako izgleda učinkovita skladnost poročanja. Registracije so odprte na povezavi. Seminar bo potekal v angleškem jeziku.
Poročanje plačilnih podatkov s strani ponudnikov plačilnih storitev in prenos v osrednji elektronski sistem informacij o plačilih (»CESOP«)
Svet EU je sprejel zakonodajni sveženj, ki od evropskih ponudnikov plačilnih storitev zahteva, da vsako četrtletje poročajo pristojnim institucijam v državah članicah o vseh tistih upravičencih, ki so prejeli več kot 25 čezmejnih plačil. Namen Sveta EU je odpraviti pomanjkljivosti ureditve za čezmejne dobave blaga in storitev kupcem v državah članicah v zvezi z nadzorom in bojem proti goljufijam na DDV področju. Ponudniki plačilnih storitev bodo morali poročati tudi o svojih storitvah v državah članicah v skladu z njihovimi dovoljenji. Za upravljanje s temi podatki bo zadolžena evropska baza podatkov (ang. »Central System of Payment Information« oz. »CESOP«).
Države članice morajo tako do 31. 12. 2023 sprejeti zakonodajo v skladu z »direktivo CESOP«, ki bo začela veljati 1. 1. 2024.
Ministrstvo za finance je vložilo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost. Pravna podlaga za omenjene spremembe temelji na:
- Direktivi Sveta (EU) 2020/284 z dne 18. februarja 2020 o spremembi Direktive 2006/112/ES glede uvedbe nekaterih zahtev za ponudnike plačilnih storitev (Direktiva CESOP) in
- Uredbi Sveta (EU) 2020/283 z dne 18. februarja 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 904/2010 v zvezi z ukrepi za krepitev upravnega sodelovanja za boj proti goljufijam na področju DDV (uredba).
Kako lahko EY pomaga?
V EY redno spremljamo dogajanje na navedenem področju in razvijamo rešitve, ki bi zavezankam pomagale pri poročanju. EY FIRST je globalna rešitev, ki omogoča poročanje po naslednjih zahtevah:
- Zakon o spoštovanju davčnih predpisov v zvezi z računi v tujini (FATCA)
- Enotni standard poročanja (CRS)
- Sistem obveznega razkritja (MDR)
- Preprečevanje zmanjševanja davčne osnove in prenašanja dobička — Poročanje po državah (CbCR)
- Osrednji elektronski sistem informacij o plačilih (CESOP)
- Poročanje za operaterje digitalnih platform (DAC7)
V kolikor vas rešitev zanima, nas kontaktirajte in z veseljem vam bomo pomagali.
Preoblikovanje sistema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja
Državni zbor RS je dne 6. 7. 2023 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-T), ki je začel veljati 7. 7. 2023, uporabljati pa se začne 1. 1. 2024. ZZVZZ-T z dnem začetka uporabe zakona razvezuje zavarovalne pogodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju.
Zakon uveljavlja nov obvezni zdravstveni prispevek, ki se ga plačuje mesečno ne glede na število dni zavarovanja v koledarskem mesecu. V letu 2024 bo prispevek znašal 35 EUR mesečno. Višina novega obveznega zdravstvenega prispevka se bo uskladila enkrat letno (1. marca) z rastjo povprečne bruto plače. Nov usklajeni znesek bo objavljen najkasneje februarja v Uradnem listu RS. Valorizacija zneska obveznega zdravstvenega prispevka se bo prvič opravila v letu 2025.
Obveznost za izračun in plačilo novega prispevka nastane hkrati z nastankom obveznosti za izračun in plačilo prispevkov za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela. Prispevek se tudi pobira po istem postopku in na isti način kot ostali obvezni prispevki za socialno varnost.
Kako lahko EY pomaga?
V EY redno spremljamo zakonodajo ter svetujemo in pomagamo pri vprašanjih glede obračunavanja plač in osebnih davkov oziroma izvajamo obračunavanje plač za naše stranke. V primeru, da bi potrebovali dodatni nasvet v zvezi s prihajajočimi spremembami na omenjenem področju, vam je naša ekipa strokovnjakov na voljo.
Davčne vsebine v povezavi s poplavami 2023
Dne 12. 9. 2023 smo posebnih novičkah (Pravno obvestilo, september 2023 | EY Slovenija.) za vas pripravili pregled trenutno veljavnih poglavitnih ukrepov, sprejetih za odpravo oziroma lajšanje posledic poplav in zemeljskih plazov, ki so se zgodili v Sloveniji v avgustu 2023.
Kako lahko EY pomaga?
V primeru še kakšnih nejasnosti glede navedenih interventnih ukrepov, nas lahko kontaktirate in z veseljem vam bomo pomagali pri interpretaciji ali implementaciji. Poleg tega vas obveščamo, da je Finančna uprava Republike Slovenije dne 19. 9. 2023 izdala posodobljeno različico dokumenta Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z davčnimi vsebinami v povezavi s poplavami, ki ga lahko najdete prek naslednje povezave: Poplave 2023.
Evropska Komisija pripravila nov sveženj davčnih sprememb vezanih na transferne cene
Dne 12. 9. 2023 je evropska komisija objavila nov sveženj zakonodajnih predlogov, in sicer predlog direktive poslovanje v Evropi: okvir za obdavčitev dohodkov (ang. »Business In Europe: Framework For Income Taxation«, okrajšano »BEFIT«), predlog za ustanovitev novega davčnega sistema za mala in srednja podjetja (ang. »head Office Tax Systems For Smes«, v nadaljevanju »HOT«) ter predlog direktive o transfernih cenah, katerih namen je predvsem poenotiti pravila na ravni EU, povečati davčno varnost, zmanjšanje tveganja dvojnega obdavčevanja ter znižati stroške, kateri podjetjem nastajajo v procesu poročanja skladnosti in izpolnjevanja davčnih obveznosti v različnih državah članicah.
Pri tem opozarjamo, da gre pri tem za prve predloge oziroma ideje, za katere še ni gotovosti, da se bodo v takšni obliki tudi dejansko implementirale. Ti predlogi tako bolj nakazujejo, v katero smer gredo nadaljnja razmišljanja in aktivnosti mednarodnih organizacij v smislu nadaljnjih ukrepov bojevanja proti davčnemu izogibanju in optimizaciji davčnih pravil s strani družb članic EU.
1. BEFIT – davčni sistem za multinacionalna podjetja
Predlog BEFIT predvideva skupni okvir za obdavčitev dohodka pravnih oseb za skupine podjetij, katerih skupni letni prihodki presegajo 750 milijonov eur. Nov sistem naj bi po eni strani znižal stroške poročanja za namene obdavčitve podjetij, hkrati pa omogočil davčnim organom posameznih držav članic, da lažje sledijo, katere davke morajo še pobrati. Prostovoljno bodo v ta sistem lahko vstopila tudi manjša podjetja ob pogoju, da poslujejo v več državah članicah.
Predlog vključuje naslednje ukrepe:
- Skupna pravila za izračun davčne osnove
- Davčna osnova vseh članic ene skupine bo združena v eno davčno osnovo na ravni skupine, predvidoma v državi članici, kjer je sedež skupine
- Razporeditev združene davčne osnove
V primeru, da bo predlog o sistemu BEFIT potrjen s strani držav članic, bi le-ta lahko začel veljati 1. 7. 2028.
2. HOT - davčni sistem za mala in srednja podjetja
Poleg BEFIT sistema je evropska komisija predlagala tudi vzpostavitev HOT sistema za mala in srednja podjetja, ki poslujejo v več državah članicah EU. Po novem predlogu mala in srednja podjetja naj ne bi več imela stika z davčnimi uradi različnih držav članic, v katerih poslujejo, temveč samo z enim davčnim uradom, in sicer tistim iz njihove primarne države članice oz. Države, kjer se nahaja sedež podjetja. Davčni urad bi potem podatke posredoval naprej drugim državam članicam, kjer ima podjetje stalne poslovne enote.
Če podjetje ustreza merilom malega in srednjega podjetja, mora v sistemu hot ostati pet let, pri čemer obstaja možnost podaljšanja, vsakokrat za nadaljnjih 5 let. V primeru, da podjetje preraste obseg meril za mala in srednja podjetja, pa se lahko vključi v BEFIT davčni sistem za multinacionalna podjetja.
3. Spremembe na področju transfernih cen
Cilj predloga direktive o transfernih cenah je uskladitev pravil po državah članicah EU in zagotovitev poenotenega pristopa k transfernim cenam. Predlog predvideva uveljavitev neodvisnega tržnega načela (ang.«arm’s length principle«) v zakonodajo EU in pojasnjuje vlogo in status smernic OECD za določitev transfernih cen. S tem bi se povečala davčna varnost, hkrati pa bi se zmanjšalo tveganje sodnih sporov in dvojnega obdavčevanja. Nova pravila o transfernih cenah naj bi bila v zakonodajo držav članic implementirana do 1. 1. 2026.
Kako lahko EY pomaga?
V EY redno spremljamo spremembe na davčnem področju in vas o tem obveščamo. V kolikor bi imeli v zvezi s to ali drugo davčno tematiko kakršnakoli vprašanja, vam je ekipa naših davčnih strokovnjakov na voljo.
Neposredno v vaš poštni predal
Z našimi Davčnimi novicami boste vedno na tekočem s slovensko davčno zakonodajo.
