23. nov. 2020
Mertik family photo

MI Elektronika, d. o. o.

Avtor/ica Mojca Emeršič

EY Slovenija, Associate Director, vodja svetovanja družinskim podjetjem

Mojca občuduje inovativnost in verjame v moč podjetniške Slovenije. Zanima jo izmenjava znanj in izkušenj ter vzpostavljanje pristnih odnosov s slovenskimi družinskimi podjetji.

23. nov. 2020
Povezane vsebine Družinsko podjetništvo

Inženirji so njihova glavna dodana vrednost

Družina Mertik iz Brezovice pri Ljubljani je že dobra tri desetletja vpeta v družinsko podjetje MI Elektronika, ki velja za enega največjih  proizvajalcev elektronskih sklopov pri nas. Podjetje je kot popoldansko obrt v osemdesetih ustanovil Ignac Mertik, pred dobrima dvema letoma pa žezlo predal hčeri Sonji, ki uspešno stopa po očetovih stopinjah.

Podjetje s 50 zaposlenimi je lani ustvarilo 7 milijonov evrov prihodkov in 1,5 milijona evrov dobička. Njihovi načrti za prihodnost so ambiciozni – v prihodnjih desetih letih nameravajo  zaposliti še približno 200 ljudi – a realistični. Temeljijo namreč na  dinamični rasti zadnjih petih let, v katerih so prihodke povečali za več kot 250 %. 

Naša poslovna politika je, da je treba dobre delavce dobro plačati, saj tako od njih dobiš to, kar zahtevaš. Le poštena plača je vredna poštenega dela
Ignac Mertik
ustanovitelj in prokurist

Lani so v MI Elektroniki ustvarili 7 milijonov evrov prihodkov, pod črto pa je ostalo za 1,5 milijona evrov čistega dobička. Letos pričakujejo, da rezultat ne bo veliko slabši.

Zgodba o podjetnem Lendavčanu, ki je v Ljubljani odprl obrtno delavnico

Ignac se je rodil v Lendavi, v kmečki družini z dolgoletno vinarsko in kmetijsko tradicijo. »Z vinarstvom so se ukvarjali že moji pradedi, tradicijo  je nadaljeval tudi moj oče. To je bil za tiste čase velik posel. Ukvarjali smo se z živinorejo in vinarstvom. V tistem delu Slovenije smo bili med največjimi pridelovalci vina. Vsega tega dela seveda nismo mogli narediti sami, zato smo najemali delavce, tudi po 25 na dan. Lahko bi rekel, da je bilo podjetništvo že od nekdaj zapisano v naši družini,« se spominja Ignac.

V podjetniške vode je sredi osemdesetih let minulega stoletja skočil tudi sam, kar pa se ni zgodilo čez noč. Po končani srednji šoli se je  naprej kalil v ljubljanski Elmi, v začetku osemdesetih let pa sprejel povabilo IMP Avtomatike, predhodnika današnjega Danfossa Trate. Tam je ostal šest let, najprej na delovnem mestu tehnologa in kasneje v komerciali.

Nato se je leta 1986 odločil za samostojno pot in ustanovil  majhno elektrotehnično delavnico, ki je sčasoma zrasla v današnjo MI Elektroniko. Prve posle so delali za IMP Avtomatiko, od katere so prevzeli  program izdelave regulatorjev in tipal za centralne ogrevalne naprave. Ob  razpadu Jugoslavije so tako kot številna druga podjetja morali odpuščati,  na bolje pa se je obrnilo po letu 1996, ko so začeli s proizvodnjo lastnih izdelkov. 

Njihova največja prednost je 32 inženirjev, ki »vstavljajo« znanje v izdelane sklope, te pa kot slovensko znanje potem prodajo na globalnem trgu.

 

 

Surovine kupujejo na svetovnem trgu, znanje pa  nastaja doma

Danes je MI Elektronika med največjimi ponudniki storitev elektronske proizvodnje v Sloveniji. Njihov ključni izdelek je opremljanje tiskanih vezij s komponentami, izvajajo pa tudi končno montažo elektronskih sklopov, izdelujejo kable in imajo lasten razvoj ter proizvodnjo EMI filtrov. Pred nekaj  leti so se lotili še razvoja in proizvodnje LED-luči. 

MI Elektronika s komponentami opremlja tiskana vezja za najbolj zahtevne kupce s področij medicinske industrije, varilne tehnike, aeronavtike in  igralništva. Surovine kupujejo na svetovnem trgu, znanje pa nastaja doma, poudarja Ignac. »Največja prednost našega podjetja je 32 inženirjev, ki ‘vstavljajo’ znanje v izdelane sklope, te pa kot slovensko znanje potem prodamo na globalnem trgu. Še posebej zahtevna je proizvodnja tiskanih vezij za medicino, ker so tehnološko zelo zahtevna, poleg tega pa zdravstvo  običajno ne naroča velikih serij izdelkov,« se razgovori o ključnih prodajnih področjih. Komponente MI Elektronike med drugim uporabljajo na področju  zobozdravstva in nege obraza, ki se vedno bolj poslužujeta laserskih tehnologij. 

Neposredni izvoz MI Elektronike znaša približno 8 %, posredno, prek svojih kupcev, pa v tujino prodajo kar 90 % svoje proizvodnje. »Naši največji trgi  so ZDA, Južna Koreja in  Kitajska,« pove Ignac. Poleg številnih priznanj doma – leta 2014 so bili nagrajeni z nazivom Gazela osrednje Slovenije, leta  2018 so prejeli priznanje Delove podjetniške zvezde, leta 2019 pa naziv bronasta gazela Slovenija – so lani prejeli priznanje Ustvarjalci za stoletja, ki ga podeljuje mednarodni gospodarski forum Perspektive s 1178 člani iz  devetih državah jugovzhodne in zahodne Evrope. S tem priznanjem so MI Elektroniko prepoznali kot eno od 300 najbolj perspektivnih podjetij na tem  območju. 

Kupci, ki so bili ob začetku epidemije zadržani, so se vrnili in danes znova delamo s polno paro po deset ur na dan.

Vnuk preprečil prodajo podjetja

Za Ignaca nikoli ni bilo dvomov, da bo nekoč v posel vpeljal tudi hčeri Sonjo  in Tino, ki sta danes obe zaposleni v družinskem podjetju. »Otroke sem že  od rojstva vzgajal v podjetniškem duhu,« poudarja Ignac. »Hčeri nikoli nista  dobivali žepnine, morali sta si jo zaslužiti. Če jima je po šoli ostal prosti čas,  sta delali v podjetju, na koncu pa zapisali ure dela in zanje dobili plačilo,«  

pravi. »S sestro sva si tako kupili prvo poni kolo,« se spomni Sonja.Danes v podjetju honorarno dela tudi Sonjin sin Alen, ki je pred leti prepričal dedka Ignaca, naj podjetje ostane v rokah družine. »Nekoč  sem na mizo dobil mamljivo ponudbo za prodajo podjetja. Ko me je vnuk  spomnil na obljubo, da bo tudi on delal v našem družinskem podjetju, je  posel padel v vodo,« se nasmeje Ignac.

Preden je Sonja, po izobrazbi ekonomistka, prevzela vodenje družinskega  podjetja, se je približno desetletje kalila kot komercialistka v podružnici tuje multinacionalke v Ljubljani, kar se ji je močno obrestovalo. »Dobila sem ogromno izkušenj z delom z ljudmi, predvsem pa sem videla, kako se  tega lotevajo na severnih evropskih trgih, kjer je delo zelo organizirano,«  pravi. Pa je bilo ob obuvanju očetovih čevljev prisotnega kaj strahu? »Glavne odločitve še vedno sprejema oče,« odgovarja. Ignac pa pravi, da se v dnevni posel »ne vtika«, kot prokurist pa še vedno pomaga pri financah in skrbi za strateške projekte. Mlajša hči Tina, inženirka kemije, v podjetju skrbi za pravilno razvrščanje in skladiščenje materialov.   

Korona prinesla uvid, da morajo še bolj razširiti  bazen kupcev

In kako bodo poslovali letos, ko je koronakriza posegla v domala vse  pore gospodarstva? Ignac pravi, da rezultat pod črto ne bo veliko slabši  kot lani. Najbolj ga veseli, da je vzdušje v podjetju znova takšno, kot je bilo pred začetkom epidemije covida-19. »Kupci, ki so bili ob začetku epidemije zadržani, so se vrnili in danes znova delamo s polno paro po deset ur na dan,« razloži razmere. Posebno skrb so namenili tudi  utrjevanju stikov z obstoječimi kupci in iskanju novih. »Med epidemijo smo spoznali, da moramo razširiti bazen naših kupcev, zato smo  marketing okrepili z novim sodelavcem,« doda Sonja. Ugotavljata še, da je bila ena od lekcij, ki jih je prinesla korona, da moraš kar se da hitro odreagirati. 

Njihova poslovna politika je, da je treba dobre delavce dobro plačati, saj tako od njih dobijo to, kar zahtevajo. 

 

 

Cilj: v desetih letih do 250 zaposlenih

Med strateškim projekti, ki so se jih lotili še pred začetkom epidemije koronavirusa, je gradnja novega najmodernejšega obrata za proizvodnjo  elektronskih sklopov v industrijski coni v Logatcu. V novi obrat nameravajo  preseliti obstoječo proizvodnjo z Brezovice, cilj pa je, da bi čez deset let imeli  250 zaposlenih. »Naši poslovni prostori na Brezovici so postali premajhni,«  pravi Ignac. »Ko si majhno podjetje z nekaj deset zaposlenimi, se moraš zelo  boriti za posel, ko imaš več proizvodnih linij, pa pridejo tudi veliki kupci. Naš cilj je, da bi imeli petnajst proizvodnih linij,« razloži ambiciozne cilje podjetja.  Z novimi prostori bodo povečali tudi svoje skladiščne kapacitete, ki zdaj že postajajo premajhne. 

Znanje zaposlenih je ključ do rasti vrednosti podjetja, zato mu namenjajo veliko pozornosti. Verjamejo tudi, da je zaposlene treba ustrezno nagraditi.  »Naša poslovna politika je, da je treba delavce dobro plačati, saj le tako od njih dobiš to, kar zahtevaš. Le poštena plača je vredna poštenega dela,« poudarja Ignac, ki je ponosen na dejstvo, da odhodov iz podjetja tako rekoč  ni.  

Vsaj tako pomembno kot pošteno plačilo pa je tudi izobraževanje in sistematično usposabljanje mladih. MI Elektronika na prakso redno jemlje študente fakultet ter dijake ljubljanskih tehniških srednjih šol. Najboljše nato obdržijo in jim ponudijo zaposlitev. Zavedajo se, da »na znanju mladih  svet stoji«, zato redno sodelujejo tudi z mladimi iz Tehnološkega parka v Ljubljani. 

Ignac Mertik, lastnik
Ime podjetja : MI Elektronika, d. o. o.
Število zaposlenih  (2019): 50
Čisti prihodki od prodaje  (2019): 7,1 milijona €

 

Sogovornika:

Ignac Mertik, ustanovitelj in prokurist podjetja 

Sonja Rastoder, direktorica

Povzetek

MI Elektronika v petih besedah: znanje in lasten razvoj, predanost, družbena odgovornost, podjetniški duh, družina.

O članku

Avtor/ica Mojca Emeršič

EY Slovenija, Associate Director, vodja svetovanja družinskim podjetjem

Mojca občuduje inovativnost in verjame v moč podjetniške Slovenije. Zanima jo izmenjava znanj in izkušenj ter vzpostavljanje pristnih odnosov s slovenskimi družinskimi podjetji.

Povezane vsebine Družinsko podjetništvo