Kraški Rigo povezan s svetovno modno industrijo

Oče in sin, Marjan in Samo Godnič, sta po nekaj letih popoldanskega servisiranja šivalnih strojev skupaj z italijanskimi partnerji iz podjetja Rimoldi leta 1990 ustanovila podjetje Rigo. »Blagovna znamka Rimoldi je predstavljala največjega proizvajalca šivalnih strojev v Italiji. Ker mi takrat kapitala nismo imeli, so nam oni dali šivalne stroje. Odločili smo se, da bomo poskusili še kaj prodati, ne samo servisirati. Sam sem se prvi zaposlil v podjetju, čez dve leti še oče, kmalu se nam je pridružila tudi moja žena,« pripoveduje Samo. Iz domače Primorske so se v nekaj letih začeli širiti po vsej Sloveniji ter prevzemati vodilno vlogo na področju prodaje in servisiranja šivalnih strojev za gospodinjsko in industrijsko uporabo. Njihove proizvode in storitve potrebujejo podjetja s področja modne in športne konfekcije, čevljarske industrije, galanterije, proizvajalci sedežnih garnitur, vezilci, pa tudi avtomobilska industrija.

Z leti so se spoznavali in mojstrili v vse zahtevnejši tehnologiji. Danes prodajajo računalniške sisteme za kreiranje, avtomatske sisteme za rezanje ter specialne avtomate za šivanje in vezenje. »To je najsodobnejša tehnologija, ki je na voljo v tekstilni industriji. Prav tu stopi v ospredje naše znanje, s pomočjo katerega ustvarimo daleč največjo razliko v ceni in dodano vrednost. Šivalne stroje še vedno prodajamo v velikih količinah, ampak vse bolj se preusmerjamo na avtomatizacijo,« nadaljuje Godnič. »Zmagovalec v našem poslu je tisti, ki ima znanje in se zna hitro odzivati na spremembe.«

»Kupcem nudimo širok asortima in smo zelo prilagodljivi. Lahko, na primer, Jožici prodamo iglo, ki jo potrebuje za svoj domači šivalni stroj, ali pa najzahtevnejše avtomate za rezanje blaga in usnja. Če kmet iz Gorenjske potrebuje najpreprostejšo napravo za šivanje vreč krompirja ali Lek avtomat za vreče zdravil, jim jih mi priskrbimo. Prav tako lahko dostavimo ustrezen stroj proizvajalcu avtomobilskih sedežev ali tistemu, ki tapecira sedežne garniture in stole, oziroma prodamo likalni valj hotelski verigi o prilagodljivosti kot njihovi ključni vrednoti,« razmišlja Samova žena Lilijana, ki v podjetju skrbi za finance.

Od proizvajalcev kupujejo stroje ali dele, ki jih sami sestavijo. »Glavo kupimo na Japonskem, motor v Nemčiji, desko v Italiji, ventile v Sloveniji in potem to sestavimo v celoto. Tako naredimo večjo dodano vrednost,« razlaga direktor. »Nismo najcenejši, imamo pa znanje in odnos do kupcev. Vsak stroj dostavimo kupcu in organiziramo šolanje za delavce, ki ga bodo uporabljali. Trudimo se zagotoviti popoln servis.«

Ko se je kriza v tekstilni industriji na prelomu tisočletja poglobila, so Godničevi spoznali, da je Slovenija premajhen trg za preživetje družinskega podjetja. Zato se je bilo treba usmeriti na tuje trge. Prvi skok so naredili v Bosno in Hercegovino, kjer so bile razmere podobne kot doma. »Ti pomagaš meni, jaz tebi – tako je veljalo,« o začetkih sodelovanja in tkanju medsebojnih vezi z majhnimi garažnimi podjetji v Bosni in Hercegovini pripoveduje Samo. Danes imajo še vedno center v Tešnju, kjer so začeli podjetjem prodajati opremo in jo servisirati. Vseeno pa se je nekaj spremenilo – mala podjetja, ki so začela v garaži, so danes velika in imajo 400 do 500 zaposlenih. Godničevi še vedno delajo z njimi. »Trg se je hitro razvil, prišla so podjetja, kot sta Burberry in Gucci, ki šivata v Bosni in Hercegovini,« še opiše stanje današnje tekstilne industrije.

Ker je Rigo v Sloveniji že uspešno zastopal japonsko blagovno znamko Juki, ki je znana po najboljših šivalnih strojih na svetu, so jih dobavitelji začeli spodbujati, da se poskusijo še drugje. V letu 2011 so se širili na srbski trg in ustanovili Rigo International, dve leti pozneje pa v Makedoniji tudi podjetje Rigo Retex. Ves čas sodelujejo tudi z večino podjetij v panogi na Hrvaškem. V prihodnje računajo na Albanijo in Kosovo, prve korake so že naredili tudi na avstrijskem trgu, občasno pa prodajajo specialne stroje tudi na druge evropske trge.

Ob ustanovitvi podjetja je direktorsko mesto pripadlo očetu Marjanu, ki je podjetje vodil le dve leti. Čeprav sta si oče in sin po značaju različna, se zaradi posla nista nikoli prepirala, morda tudi zato, ker so bile njune zadolžitve v podjetju od začetka jasno ločene. »Čeprav imava diametralno nasprotne poglede, nama je uspelo biti komplementarna,« pove Samo. Slednji je mesto direktorja prevzel pri svojih 24 letih. Ko je oče prepustil vodenje sinu in se sam pozneje upokojil, sta si podjetje tudi lastniško razdelila. Kljub vsemu pa se Samo dobro zaveda, da mu je oče vedno v oporo. »Če ga pokličem, bo spustil vse in prišel. Rigo je zanj še vedno na prvem mestu. To je ta vez.«

Podjetje, kot je naše, razmišlja Samo, je zahtevno voditi. »Po eni strani smo majhni, a delamo na različnih trgih. Sam sem v vlogi lastnika, upravnega odbora, izvršnega direktorja … Osebna odgovornost je res velika.« Zahtevno je tudi usklajevanje družinskih odnosov, saj sta z Lilijano skupaj 24 ur na dan. Zato je, pravita, potrebna posebna prilagodljivost. Doma velja, da se o poslih in podjetju praviloma ne pogovarjajo. »Ni preprosto preklapljati med poslovnim in osebnim življenjem. Doma poskušava odklopiti. Ko gremo na dopust, prvi dan še govorimo o poslu, potem pa ne več,« nadaljuje Samo.

Ob 16-letni hčerki Sari tudi sama razmišljata, kaj bo v prihodnosti, vendar ji puščata svobodo izbire. Čeprav je letos prvič delala v podjetju, še ne vedo, ali bo v prihodnosti morda prav ona želela nadaljevati njihovo družinsko zgodbo. »Mogoče bo za naslednika treba izbrati koga drugega. Kdorkoli bo že, bo moral dobro poznati našo specifično panogo, predvsem pa mu bomo morali zaupati,« o tem, kdo ga bo nasledil, razmišlja Samo. Celo razmišljajo, da bi naslednika poiskali med zaposlenimi, tudi zunanji manager v podjetju ne bi bil novost: pred dvema letoma so namreč prav zunanjemu managerju zaupali, da uredi celoten delovni proces, vpelje razne »varovalke« in pravila. »Brez teh pravil smo videli, da podjetje cepeta na mestu, mi pa želimo rasti,« še pojasnjuje.

Njihova ambicija rasti je kazalnik, da imajo v podjetju znanje, sposobno vodstvo in zagotovljeno prihodnost. V Rigu namreč želijo v desetih letih povečati prihodke za šestkrat in poslovati v devetih različnih državah.