Damatech, d. o. o.

Tako Darko kot Mateja sta svojo karierno pot začela pred približno 30 leti na tehnološkem oddelku Železarne Jesenice, Mateja celo v prostoru, kjer je danes njuno podjetje. Na prelomu devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je spreminjal sistem v državi, sta tudi sama iskala vsak svojo priložnost. Kot pravi Mateja, sta oba ambiciozna, željna nekaj narediti in se dokazati. Pri tem sta drug drugemu v oporo. Leta 1999 je mednarodni podiplomski poslovni študij MBA končala Mateja, leto pozneje pa še Darko. Tako sta svoje tehnično strokovno znanje nadgradila tudi z znanjem upravljanja in vodenja podjetja.

Čeprav sta podjetje Damatech ustanovila leta 2004, sta bila takrat oba zaposlena s povsem drugimi zadevami. Mateja Mikec je bila odgovorna za zagon slovenskega podjetja za ravnanje z odpadnimi produkti Interseroh, ki je del nemškega koncerna ALBA Group, Darko Mikec pa je bil direktor železarne Metal Ravne.

Ko so slovenske železarne prevzeli Rusi, se je Darko samozavestno odločil, da ima dovolj strokovnega znanja in podjetniškega duha, da lahko začne samostojno podjetniško pot. Vse prihranke in odpravnino je leta 2008 vložil v nabavo prve zaloge jekla in tako zagnal poslovanje v podjetju Damatech. Leta 2015 se mu je pri vodenju podjetja pridružila še Mateja.

Zakaj prav jeklo? »Mož je strokovnjak na področju uporabe jekla v strojegradnji in orodjarstvu,« pojasnjuje Mateja. »Na podlagi tega znanja in izkušenj je stkal odlične poslovne vezi s švedsko jeklarno SSAB. Delež njihovega jekla v naši prodaji predstavlja 80 odstotkov. Ta jekla so moderna, inovativna, z izjemnimi karakteristikami, ki porabnikom zagotavljajo velike prednosti in prihranke.«

Podjetje ima sedež na Jesenicah, vendar so za Slovenijo preveč specializirani. Njihov glavni trg je Evropa, predvsem Avstrija, kjer imajo podružnico, in Nemčija. Mateja pravi, da jim je tako v Nemčiji kot tudi v Avstriji uspelo s strankami izpostaviti trdno poslovno vez med storitvijo in kakovostjo izdelkov, ki jim zagotavlja največji promet, hkrati pa gradi trajno zaupanje. Jesenice so odlično izhodišče za oba trga, saj lahko kupcem naročilo prek logističnega izhodišča v Beljaku hitro dostavijo.

Začeli so z razrezom in distribucijo poboljšanih jekel. Njihova jekla se uporabljajo v orodjarstvu za kalupe ter litje plastičnih mas in aluminija, še več pa v strojegradnji za dele strojev, ki so izpostavljeni velikim obremenitvam, napetostim in obrabi, saj so to šibki členi, ki jih je treba redno menjati. »Naši najmočnejši kupci so tisti, ki se zavedajo, da je njihova konkurenčna prednost kakovost in ne cena,« pojasnjujeta zakonca Mikec.

Danes imajo tri lastne produktne linije. Prva je prodaja kosov jekla standardne kakovosti, ki jih režejo z velikimi žagami, enimi največjih na tem območju. Druga linija so storitve za stranke, ki imajo lasten načrt razreza in svoj material, med njimi so avstrijske železarne in jeseniški Acroni. Tretja linija pa so lastni izdelki in polizdelki.

Nabor naprav za razrez je zavidljiv: za ravne reze, oblikovni razrez, razrez z vodnim in s plazemskim curkom. To so računalniško numerično vodeni stroji ali tako imenovani CNC-stroji, programirani tako, da na koncu iz njega pride oblikovan izdelek. Tretja skupina Damatechove strojne opreme pa so štirje CNC-mehansko obdelovalni centri, kjer delajo, na primer, elemente za stroje, kakršni so industrijski noži in osi, ki se uporabljajo kot rezervni deli. Z zelo hitrimi dobavnimi roki so prepričali predvsem tiste proizvajalce, ki morajo uporabnikom zagotavljati originalne rezervne dele.

V Damatechu je trenutno 28 zaposlenih. Strokovnih profilov, ki bi jim 100-odstotno ustrezali, na trgu skoraj ni, razlaga Darko, zato jih usposobijo in priučijo sami. »Z mladimi, ki prihajajo iz tehničnih šol, moramo veliko delati, da svoje šolsko znanje nadgradijo s specifičnim znanjem. Proces izobraževanja je zahteven in dolgotrajen. Zato je naš cilj, da jih tudi čim dlje zadržimo.« Prepoznavni želijo biti kot zanimiv delodajalec, njihov cilj pa je, da zaposleni višjo plačo iščejo znotraj podjetja in ne zunaj njega.

»Zaposlenim želimo omogočiti kar najboljše delovne pogoje, optimalno plačo in dobre odnose. Zagovarjamo osnovne vrednote, kot so korekten odnos do dela, lojalnost podjetju in poštenost,« razlaga Mateja. Zelo pomembne so jim družinske vrednote, zato poskušajo v svojo zgodbo vključiti tudi družinske člane zaposlenih, od organizacije skupnih izletov do družinskih piknikov. »A dejstvo je, da smo podjetniki, zato mora biti na koncu pozitivna tudi bilanca poslovanja,« pravi prokuristka. 

Kaj pa člani ožje družine? Hčerin mož Damir Ejup Mikec se je podjetju pridružil kmalu po njegovem zagonu. Kot magister organizacijskih ved je odgovoren za sistem kakovosti ISO 9001-2015 ter oblikovni razrez in kooperante. Pred petimi leti se je podjetju priključila še hči Eva Mikec, ki se je šolala v Avstriji, na poslovni šoli v Münchnu pa je magistrirala iz poslovnih ved, s poudarkom na družinskem podjetništvu. Odgovorna je za notranjo prodajo.

Po mnenju obeh lastnikov so družinski člani najbolj lojalni in zanesljivi kadri, ki do podjetja in dela čutijo nekaj več; pri tem ne gre samo za zaposlitev. To potrjuje tudi Eva: »V zadovoljstvo mi je delati v družinskem podjetju, saj sem lahko del tradicije, ki sta jo začela starša. Moja pripadnost podjetju in odgovornost do njega sta zato veliko večji.« Tudi njen mož Damir pravi, da delo v družinskem podjetju vpliva na njegovo motivacijo: delo ni samo delo, ampak mu v določeni meri predstavlja tudi družino.

Med družinskimi člani je potrebna precejšnja mera čustvene inteligence, da znajo ločevati med družino in podjetjem, kjer so odnosi in načela drugačni. Sicer zelo hitro pride do nesoglasij, s čimer se Mikčeva povsem strinjata. Pravita, da sta prestala obdobje prilagajanja. Darko se je na začetku bal, kako bosta podjetje upravljala oba, vendar imata po Matejinih besedah vsak svojo funkcijo. Zaveda se, da je njen mož direktor, ona pa ga v tej vlogi podpira. Pomemben je trden in uravnotežen osebni odnos, ki potem lahko deluje tudi na ravni poslovnega odnosa.

Pri uravnavanju družinskega in poslovnega življenja je potrebna disciplina, da tudi v prostem času pogovor ne teče le o poslu. Pomembno je druženje z ljudmi, ki niso člani družinskega podjetja. »Bolj ko sva starejša, večjo potrebo po odmiku od podjetja čutiva. Imava dobro ekipo, zaupava zaposlenim. Kadar sta Eva in Damir v podjetju, sva midva lahko mirna,« razlaga Mateja. »Podjetje ni član družine, je le njen produkt. Težava ni kupiti kruh, si je pa težje vzeti prost večer. V uspešni podjetniški zgodbi hitro lahko izgubiš sebe. Moraš se znati vračati k temu, da si čisto navaden človek, ki ima po eni strani srečo, po drugi pa zelo veliko odgovornost, da podjetje dobro deluje.«