Taksonomska sprejemljivost in taksonomska usklajenost
A najprej preglejmo osnovne pojme, ki jih bo v naslednjih letih potrebno dodobra razumeti. Taksonomsko sprejemljive dejavnosti niso nujno okoljsko trajnostne, vendar lahko potencialno prispevajo k enemu od šestih okoljskih ciljev, opredeljenih v 9. členu Uredbe EU o taksonomiji:
- Blažitev podnebnih sprememb
- Prilagajanje podnebnim spremembam
- Trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov
- Prehod na krožno gospodarstvo
- Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja
- Varstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov
Taksonomsko usklajene dejavnosti pa morajo izpolnjevati tudi naslednja dodatna merila:
- Upoštevati morajo merila bistvenega prispevka, določenega za vsakega od zgornjih okoljskih ciljev Taksonomije EU.
- Ne smejo bistveno škodovati drugim okoljskim ciljem Taksonomije EU.
- Dejavnost mora biti izvedena v skladu z minimalnimi zaščitnimi ukrepi z zagotavljanjem usklajenosti s smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za mednarodna podjetja in vodilnimi načeli Združenih narodov (ZN) o poslovanju in človekovih pravicah. Dejavnost mora biti tudi v skladu z načeli in pravicami, določenimi v osmih temeljnih konvencijah, opredeljenih v Deklaraciji Mednarodne organizacije dela (ILO) o temeljnih načelih in pravicah pri delu in Mednarodni listini človekovih pravic.
Uredba EU o taksonomiji nadalje opredeljuje tudi dejavnosti, ki se glede na vrsto prispevka lahko vključijo v taksonomijo:
- Prehodna gospodarska dejavnost: To je podkategorija okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnosti, ki znatno prispeva k cilju blažitve podnebnih sprememb v skladu s taksonomsko uredbo, in je še ni mogoče nadomestiti s tehnološko in ekonomsko izvedljivimi nizkoogljičnimi alternativami, podpira pa prehod v podnebno nevtralno gospodarstvo.
- Omogočitvena gospodarska dejavnost: To je dejavnost, ki sama ne prispeva bistveno in direktno k šestim okoljskim ciljem, ampak neposredno omogoča drugim dejavnostim podjetja, da te direktno pozitivno vplivajo na šest okoljskih ciljev. Omogočitvene dejavnosti ne smejo voditi do zaklepanja sredstev, ki ob upoštevanju ekonomske življenjske dobe teh sredstev spodkopavajo dolgoročne okoljske cilje. Hkrati morajo te dejavnosti imeti znaten pozitiven vpliv na okolje na podlagi upoštevanja življenjskega cikla.
Taksonomija EU od nefinančnih podjetij zahteva razkritje deleža svojih dejavnosti, ki so taksonomsko sprejemljive in taksonomsko usklajene v:
- prihodkih,
- naložbah v osnovna sredstva (CapEx),
- naložbah v obratna sredstva (OpEx).
Poleg tega od podjetij zahteva opis izračuna ključnih kazalnikov (KPI) ter razlago rezultatov.
Od udeležencev na finančnem trgu pa Taksonomija EU zahteva razkritje informacij o tem, kako in v kolikšni meri so dejavnosti podjetja povezane z gospodarskimi dejavnostmi, ki se štejejo za okoljsko trajnostne (usklajene dejavnosti).
Za leto poročanja 2022 je bila obveznost razkritja razširjena tudi na uskladitev - nefinančna podjetja zdaj poročajo o deležu prihodkov, CapEx in OpEx, povezanih s taksonomsko sprejemljivimi in taksonomsko usklajenimi dejavnostmi v zvezi z delegiranim podnebnim aktom. To razkritje mora vsebovati tri tabele za naložbe v osnovna sredstva, naložbe v obratna sredstva in prihodke, ki navajajo delež taksonomsko usklajenih dejavnosti, taksonomsko sprejemljivih vendar neusklajenih dejavnosti in taksonomsko nesprejemljivih dejavnosti.
Udeležencem na finančnem trgu je bilo odobreno dveletno obdobje postopnega uvajanja za poročanje, pri čemer so KPI za uskladitev postali obvezni v poslovnem letu 2023, saj se bodo morala finančna podjetja za razvoj kazalnikov, ki jih predpisuje delegirani akt, zanašati na podatke, ki so jih razkrile njihove nefinančne in finančne stranke.
Povezana vsebina
Nefinančna podjetja
Razkritje taksonomije v svojem letnem ali nefinančnem poročilu je objavilo 96% nefinančnih subjektov, od tega jih je 89 % razkrilo vsaj enega od treh KPI-jev (prihodki, CapEx in OpEx). Povprečen delež sprejemljivih prihodkov s Taksonomijo EU je znašal 25%, sprejemljiv CapEx 36% in OpEx 28%, kar je primerljivo z razkritji iz pred enega leta.
Več kot tretjina analiziranih podjetij ni poročala o sprejemljivih prihodkih, kar kaže na to, da znaten del velikih evropskih podjetij izvaja dejavnosti, ki nimajo potenciala, da bi znatno prispevale k prvima dvema okoljskima ciljema – blažitvi in prilagajanju podnebnih sprememb.
Poleg tega opažamo občutno nižje odstotke pri uskladitvi s Taksonomijo EU. Razlika med sprejemljivostjo in usklajenostjo pri CapEx znaša 21 odstotnih točk, kar pa lahko pripišemo možnosti v uredbi, da podjetja kot sprejemljive naložbe v osnovna sredstva opredelijo tudi tiste, ki so rezultat taksonomsko sprejemljivih in usklajenih dejavnosti ali posameznih ukrepov, namenjenih zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, kar povzroči izzive pri usklajevanju za to kategorijo. Medtem se sprejemljivost in usklajenost pri prihodkih in naložbah v operativna sredstva razlikujeta za 17 oziroma 16 odstotnih točk.
Povprečni sprejemljivi in usklajeni prihodki glede na sektor
Sektorski podatki kažejo, da se večina dejavnosti podjetij na glavnih evropskih delniških trgih šteje za nesprejemljive zaradi omejenega potenciala sektorja, da bi prispeval k ciljem ublažitve ali prilagajanju podnebnim spremembam.
Za leto poročanja 2022 so morale družbe razkriti tudi informacije glede uskladitve. Predvsem v dveh sektorjih – mobilnost in gradbeništvo – je zaznati velike razlike med sprejemljivostjo in usklajenostjo (med 45 in 50 odstotnimi točkami). Po drugi strani so sektorji, kot so zdravje, biotehnologija in kemikalije ter potrošniški izdelki, poročali o 0 % povprečnega prometa, usklajenega s taksonomijo, predvsem zato, ker so te industrije le obrobno zajete v podnebnem delegiranem zakonu. Posledično so lahko številna podjetja v teh sektorjih poročala le o sprejemljivem prometu v zvezi s stranskimi dejavnostmi, pogosto brez zadostnih dokazov za oceno usklajenosti.
Povprečen sprejemljiv in usklajen CapEx glede na sektor
Industrije, kot so energetika in komunalne storitve (74 %), mobilnost (58 %) ter gradbeništvo, infrastruktura in nepremičnine (55 %), še naprej izkazujejo najvišje stopnje sprejemljivosti s taksonomijo, skladno z rezultati prejšnjega leta. Usklajene naložbe za osnovna sredstva v teh sektorjih se nanašajo predvsem na naložbe v obnovljive vire energije in nizkoogljične tehnologije, in po večini niso neposredno povezani z njihovimi glavnimi dejavnostmi. Vendar je treba omeniti, da za razliko od KPI prometa noben od teh sektorjev ni poročal o 0-odstotni uskladitvi.
Povprečen sprejemljiv in usklajen OpEx glede na sektor
Podjetja z najvišjo sprejemljivostjo pri OpEx, tako kot pri prometu delujejo v sektorjih energetike in javnih služb (62%), gradbeništva, infrastrukture in nepremičnin (56%) ter mobilnosti (56%). Sektor energetike in javnih služb kaže najvišjo stopnjo usklajenosti (48 %), kar je zelo podobno kot pri CapExu. V skladu s tem, kar smo opazili pri prihodkih, podjetja v sektorjih gradbeništva, infrastrukture in nepremičnin ter rudarstva in kamnolomov izkazujejo visoko stopnjo usklajenosti (20 % oziroma 23 %), po drugi strani pa so sektorji potrošniških izdelkov ter zdravstva, biotehnologije in kemikalij poročali o najnižjih odstotkih taksonomsko usklajenih operativnih stroškov, in sicer 1 % oziroma 0 %.
Finančna podjetja
Pri finančnih podjetjih se prispevek bank k okoljskim ciljem EU meri z razmerjem zelenih sredstev (GAR), tj. taksonomsko usklajenimi sredstvi. Za poslovno leto 2022 so finančne institucije poročale le o sprejemljivih sredstvih, ki odražajo delež potencialnega prispevka kreditnega in naložbenega portfelja k okoljskim ciljem. Sprejemljivost taksonomije, ki je temeljila na prihodkih strank, je znašala od 0 do 55 % - v povprečju 26 %. Izpostavljenost do sprejemljivih taksonomskih sredstev vključuje predvsem hipoteke na prebivalstvo in potrošniška posojila za vozila in obnovo stavb.
Prispevek zavarovalnic k okoljskim ciljem EU pa se meri z dvema metrikama:
- »Sprejemljive premije« odražajo potencialni prispevek zavarovalnega portfelja k prilagajanju podnebnim spremembam in se gibljejo od 2 do 92 % s povprečjem pri 48 %.
- »Sprejemljiva sredstva« označujejo potencialni prispevek naložbenega portfelja zavarovalnic k okoljskim ciljem in se giblje od 1 do 39 % s povprečno vrednostjo 15 % glede na promet nasprotnih strank.
Sprejemljiva sredstva bank so relativno višja kot pri zavarovalnicah (26 % proti 15 % v povprečju), s spreminjajočimi se zahtevami po poročanju o usklajenosti taksonomije EU in razpoložljivosti informacij nasprotnih strank pa se pričakuje, da se bodo številke finančnih institucij v naslednjih letih spreminjale.
Kakšni so naslednji koraki trajnostnega poročanja?
Pričakuje se, da se bo Uredba EU o taksonomiji v naslednjih nekaj letih še dopolnjevala. Nedavno sprejete delegirane uredbe bodo dodale nove dejavnosti na seznam tistih, ki lahko pomembno prispevajo k enemu od šestih okoljskih ciljev, s čimer se bo povečal delež dejavnosti, ki so potencialno taksonomsko sprejemljive in taksonomsko usklajene. Te spremembe bodo omogočile vključitev nekaterih dodatnih sektorjev, ki so trenutno izključeni iz taksonomije EU. Te spremembe bodo od podjetij zahtevale tudi izvajanje rednih ocen, ki bodo odražale regulativne spremembe.
V skladu z nedavno odobrenim okoljskim delegiranim aktom bodo morala podjetja poročati o svoji taksonomski sprejemljivosti za dodatne dejavnosti od 1. januarja 2024. Tako bo od poslovnega leta 2025 dalje potrebno poročati tako o taksonomski sprejemljivosti kot o uskladitvi dejavnosti podjetja za vseh šest okoljskih ciljev, kot veleva direktiva CSRD.
Podjetja, ki se pripravljajo na trajnostno poročanje v taksonomskem okviru, morajo razviti naslednja merila, procese in kontrole:
- Označevanje finančnih podatkov, potrebnih za izračun treh KPI-jev, ki jih zahteva Uredba EU o taksonomiji (CapEx, OpEx, prihodki), ter načrtovanje postopkov in kontrol za zbiranje podatkov.
- Označevanje taksonomsko usklajenih dejavnosti za prva dva cilja in sprejemljivih dejavnosti za preostale 4 okoljske cilje.
- Pretvorba regulativnih zahtev v informacije, ki jih lahko organizacija upravlja z vašimi trenutnimi sistemi.
- Analiziranje razpoložljivih podatkov v različnih poslovnih enotah, mestih in funkcijah z namenom ugotoviti vrzeli in alternativnih rešitev.
- Vzpostavitev metodologije in premislekov za poročanje in izračun ustreznih KPI.
- Preučevanje finančnih sistemov in pridobivanje finančnih podatkov ter testiranje sledljivosti s finančnimi informacijami z vzorčenjem dejavnosti.
- Sistemski izpis podatkov ob koncu poslovnega leta, obdelava in izračun ustreznih KPI ter pridobitev potrebnih pojasnil za kvalitativne informacije, ki jih zahteva Taksonomija EU.
- Izvedba ocene usklajenosti vsake sprejemljive gospodarske dejavnosti s pomočjo tristopenjskega testa in GAP analize.
- Opredelitev akcijskega načrta za nadgradnjo taksonomsko sprejemljivih dejavnosti v taksonomsko usklajene v prihodnjih letih.
- Izvajanje posodobljenih procesov, konsolidacija zbranih podatkov in informacij ter priprava osnutka razkritja taksonomije, ki bo vključen v nefinančno poročilo.
Povzetek
EU si prizadeva, da bi se do leta 2050 preoblikovala v sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo z ničelnimi neto emisijami toplogrednih plinov, kar pomeni, da bo uredba o taksonomiji postajala vedno bolj kritična pri ključnih kazalnikih uspešnosti poslovanja podjetji znotraj EU.
Rezultati drugega EY EU Taxonomy barometra kažejo, da obstaja veliko priložnosti za izboljšanje in pojasnitev tako zbiranja informacij kot samega procesa za prepoznavanje dejavnosti organizacij, ki prispevajo k okoljskim ciljem EU.
