2 minutno branje 24. feb. 2020
Prijateljici gledata v hladilnik v supermarketu

Kako DDV vpliva na razpoložljivi dohodek v EU

Avtor/ica

EY Slovenija

Multidisciplinarna organizacija, ki nudi poslovne storitve

2 minutno branje 24. feb. 2020
Povezane vsebine Davki

Zdi se, so se z uvajanjem vse višjih posrednih davkov v zadnjem desetletju znižali razpoložljivi dohodki glede na BDP.

Oblikovalci politike, ki si prizadevajo za pravično obdavčitev sorazmerno s sposobnostjo plačevanja, se močno zanašajo na oceno razporeditve davčnega bremena. To je tudi razlog, da so mnogi davki na dohodek progresivni, pri čemer so najvišje obdavčeni tisti, ki največ zaslužijo. Tudi mnogi davki na potrošnjo vključujejo ugodnejše obdavčitve nujno potrebnih izdelkov, kot so hrana, obleke in zdravila, da ne bi predstavljali prevelikega bremena za najrevnejše.

 

DDV predstavlja vse večji odstotek obdavčitev na svetovni ravni — če je v 60ih letih prejšnjega stoletja predstavljal manj kot 5 %, je po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v letu 2016 dosegel vrhunec pri nekaj več kot 20 %. Še posebej priljubljen je postal po tem, ko je OECD podal izjavo, da DDV manj škodi rasti gospodarstva v državi kot davki na dobiček pravnih in fizičnih oseb. Vendar pa so DDV in davki na potrošnjo na splošno regresivni, in če niso prilagojeni, predstavljajo večje breme za osebe z nižjimi dohodki.

Spodnji grafi prikazujejo gibanje prihodkov iz posrednih davkov in gibanje razpoložljivih dohodkov v Evropski Uniji v zadnjem desetletju.

Učinki varčevalnih ukrepov

V tem obdobju je EU doživela daljše obdobje šibke gospodarske rasti. V mnogih državah članicah je nastopila recesija, ki ima trajen negativen vpliv na rast dohodka njihovih prebivalcev.

Mnoge vlade so hkrati začele uvajati varčevalne ukrepe, da bi izboljšale svoje bilance stanja, kar se je pogosto odražalo v višjih neposrednih davkih in negativnem vplivo na razpoložljive dohodke. To je pomenilo, da so razpoložljivi dohodki, ki so leta 2008 predstavljali 63 % evropskega BDP-ja, padli na 61 % evropskega BDP-ja v letu 2018 (po tem, ko so v letu 2009 dosegli vrhunec pri 65 %).

V istem obdobju so mnoge vlade uvedle tudi različne nove posredne davke ali povečale že obstoječe. Skupni prihodki iz posrednih davkov so po začetnem padcu v letih 2008 in 2009 vztrajno naraščali. Vse večji delež razpoložljivega dohodka je bil torej preusmerjen v posredne davke in prihodek iz posrednih davkov kot delež celotnega razpoložljivega dohodka se je z 20 % v letu 2008 povzpel na 22 % v letu 2018.

Iz grafov je razvidno, da je prihodek iz DDV-ja začel rasti po padcu čistega dohodka. Od leta 2013 davki na dodano vrednost predstavljajo vse večji delež čistega dohodka po obdavčitvi, kar pomeni, da predstavljajo večje breme kot pred desetletjem. 

Povzetek

V EU so se v zadnjem desetletju vzporedno z rastjo prihodkov iz DDV-ja in drugih posrednih davkov razpoložljivi dohodki kot odstotek BDP-ja začeli nižati, kar pomeni, da ti davki za davkoplačevalce z nižjim prihodkom predstavljajo še večje breme.

O članku

Avtor/ica

EY Slovenija

Multidisciplinarna organizacija, ki nudi poslovne storitve

Povezane vsebine Davki