Najboljši nasvet za spopadanje z digitalno izključenostjo je: "Začnite zdaj!"
Digitalna revolucija nekatere posameznike že pušča v preteklosti — vse tiste, ki nimajo dostopa do tehnologije ali potrebnih veščin. Še pomembneje pa je, da ti porajajoči se »digitalni begunci« pogosto pripadajo najbolj ranljivim družbenim skupinam. Morda so starejši od povprečja, z nizkim dohodkom, morda živijo v oddaljenem ali revnem območju ali pa so obremenjeni z nego družinskih članov, so bolni ali invalidi. Presenetljivo je, da jih lahko najdemo tako v hitro rastočih gospodarstvih kot tudi na bolj razvitih trgih.
Kakšen bo dolgoročni vpliv tega dejstva, glede na to, da je digitalna revolucija še v bolj ali manj začetni fazi? Ni dovolj le domnevati, da bodo vsi trenutno živeči posamezniki sčasoma postali de facto digitalni domorodci. Skoraj polovica svetovnega prebivalstva še vedno ne uporablja interneta.
V prihodnje se kaj hitro lahko zgodi, da se bo od ljudi pričakovalo obvladovanje mnogo naprednejših tehnoloških veščin, kot jih večina od nas trenutno ima. Od nas se bo morda pričakovalo tudi, da omenjene veščine razvijemo hitro in do potankosti, za kar pa bodo potrebne priložnosti in dostop, ki določenim skupinam ali skupnostim trenutno niso na voljo. Temu je treba dodati še tveganje za nastanek algoritmične pristranskosti — tveganje, da se bo sisteme umetne inteligence (UI) morda izurilo z uporabo podatkov, ki nehote vodijo do pristranskih odločitev, škodljivih za določene skupine. Vsi ti dejavniki bodo lahko še naprej ustvarjali neenakosti in vrzeli v naših družbah.
Premostitev vrzeli v znanju v hitro spreminjajočem se svetu
Če želimo v prihodnosti živeti v kohezivnem in trajnostnem svetu, ki ustvarja resnične priložnosti za vse prebivalce, moramo v svoj postopek odločanja že sedaj vključiti možnost digitalne izključenosti. Vodjem podjetij to predstavlja jasno začrtane izzive. Kako lahko na primer digitalnim beguncem še naprej zagotavljajo izdelke in storitve na stroškovno učinkovit način? Kako lahko prekvalificirajo ali prerazporedijo osebje, ki ga je treba premestiti zaradi novih tehnologij? Kako naj razvijejo orodja, ki ne bodo obremenjena z nezavedno pristranskostjo, ki nedvomno obstaja pri njihovih zaposlenih?
Danes so vsa podjetja na tak ali drugačen način tudi tehnološka podjetja, ki so nosijo odgovornost za svoje deležnike: ljudi. Verjamem, da bo način, na katerega se podjetja lotevajo digitalne izključenosti, prav tako pomemben kot druga vprašanja, ki si jih zastavljajo upravni odbori, denimo vprašanja o podnebnih spremembah in dolgoročnem ustvarjanju vrednosti.
Vendar obstajajo tudi ukrepi, ki se jih podjetja lahko lotijo že danes.
1. Začnite pri svojem poslanstvu. Ali nove tehnologije uporabljate na načine, ki vam pomagajo krepiti vaše poslanstvo? Ali pa morda z uporabo najnovejših in najsodobnejših orodij, ki izključujejo ljudi, veš poslanstvo zanemarjate? Če se organizacija globoko poveže s svojim poslanstvo, je bolj verjetno, da bo poskrbela za vključenost skozi celotno obdobje svoje digitalne transformacije in tako dolgoročno zagotovila večjo vrednost vsem svojim deležnikom, kamor spadajo tudi njeni zaposleni.
2. Ocenite učinek, ki ga bo imela tehnologija na vse vaše deležnike, kamor spadajo tudi stranke, zaposleni in dobavitelji. Kako bo tehnologija vplivala na poslovne odgovornosti, ki jih imate do omenjenih deležnikov? Podjetja, ki izvedejo podrobno analizo, bodo bolje razumela, na katerem področju morda nezavedno prispevajo k digitalni izključenosti in tako morda škodujejo lastni konkurenčnosti in ugledu.
3. Spodbudite svoje zaposlene, naj se naučijo novih veščin. V prihajajoči raziskavi EY Technology Trajectory, ki bo izšla konec januarja, vodje podjetij pravijo, da vrzeli v veščinah vplivajo na vsa podjetja, ne glede na njihovo demografsko sestavo, rang ali panogo. Vodje podjetij verjamejo tudi, da moramo razviti nove spodbude, s pomočjo katerih bomo delovno silo lahko prepričali v učenje novih veščin. Jasno je, da bo to spodbudilo kratkoročne spremembe, zato morajo podjetja v idealnem primeru upoštevati tudi širše kulturne in strateške ukrepe, kot so denimo strategije zaposlovanja in ciljni prevzemi. Poleg razvijanja obstoječega kadra lahko podjetja v sodelovanju s ponudniki izobraževanj in vladami pripravijo programe usposabljanja, ki bodo spodbujali razvoj veščin prihodnosti.
4. Razširite svojo opredelitev besede »talent«. Talent ne pomeni nujno nekoga določene starosti ali nekoga z določenim ozadjem, prav tako pa tudi ne nekoga, ki je na fakulteti študiral znanost, tehnologijo, inženirstvo ali matematiko. Če se podjetja osredotočijo na preozko definicijo besede »talent« (in denimo upoštevajo le znanstvene, tehnološke, inženirske in matematične veščine), se lahko zgodi, da bodo žrtvovala raznolikost na področju spola, ozadja in rase. To bo vplivalo na konkurenčnost podjetja, v širšem smislu pa tudi na socialno enakost. Pogosto je odnos veliko pomembnejši od veščin.
Tehnologija nam omogoča, da počnemo stvari, ki jih sicer ne bi mogli. V številnih okoliščinah nam omogoča celo, da opravimo nekaj, kar se nam je prej zdelo nemogoče. Lahko pa je tudi katalizator vedenjskih sprememb in sprememb na področju razmišljanja. Vendar tehnologija ni — in tudi nikdar ne bi smela biti — cilj sama po sebi. Je le sredstvo za doseganje cilja. Vsako tehnološko orodje je vredno le toliko, kot so vredne priložnosti, ki jih ustvarja za ljudi. Kot vodje moramo zagotoviti, da tehnologijo uporabljamo na socialno vključujoče načine, s pomočjo katerih lahko podpiramo človeške inovacije, ki koristijo celotni družbi.
Kdaj boste o svojih dolgoročnih vrednotah prenehali le sanjati in jih boste dejansko izvedli? Pridružite se nam pri razpravljanju o perečih gospodarskih in družbenih vprašanjih na letnem srečanju Svetovnega gospodarskega foruma od 21. do 24. januarja. Pridružite se razpravi na spletnem mestu ey.com/wef in z uporabo ključnikov #WEF20 in #BetterWorkingWorld
