1. del
Manj kot polovica anketirancev je povsem pripravljena na uvedbo EU direktive o zaščiti žvižgačev
Kar nekaj izmed teh bo moralo sistem prilagoditi na nove zahteve
Manj kot
42,2 %vprašanih je povsem pripravljenih na spremembe
Manj kot polovica vprašanih (41,7 %), katerih podjetja zaposlujejo več kot 250 zaposlenih in ki bodo morala glede na osnutek Zakona o zaščiti prijaviteljev ustrezne kanale in postopke za prijavo nepravilnosti uvesti v roku 60 dni od uveljavitve zakona, meni, da so povsem pripravljeni na Direktivo. Še 33,3 % vprašanih je delno pripravljenih na direktivo, kar četrtina (25,0 %) pa na Direktivo ni pripravljena
Med vprašanimi iz podjetij z več kot 50 in manj kot 250 zaposlenimi, ki imajo glede na predlog Zakona o zaščiti prijaviteljev za uvedbo vseh zahtevanih ukrepov čas do 17. 12. 2023, jih 44,4 % meni, da so povsem pripravljeni, in 55, 5 %, da so delno pripravljeni.
Skupno je torej na uvedbo Zakona o zaščiti prijaviteljev pripravljenih 42,9 % vprašanih, 57,1 % pa jih ni pripravljenih ali so delno pripravljeni.
Če pogledamo, kolikšen odstotek vprašanih meni, da je njihov sistem internega poročanja skladen z Direktivo in jim ga ne bo treba spreminjati, je odstotek še nižji. Manj kot tretjina (28,6 %) pravi, da so njihovi kanali in postopki že skladni z zahtevami Direktive. 38,1 % vprašanih že ima vzpostavljen kanal za prijavo nepravilnosti, vendar bodo morali spremeniti sistem obravnave. 23,8 % vprašanih pravi, da bodo morali vzpostaviti celoten sistem, vključno z vzpostavitvijo kanala za prijavo nepravilnosti, 4,8 % pa Direktive še ni ustrezno preučila.
Prav tako 4,8 % vprašanih, od katerih vsi prihajajo iz podjetij z več kot 50, a manj kot 250 zaposlenimi, meni, da Direktiva zanje ne bo veljala. Kot smo že povedali, bosta po 17. 12. 2023 Direktiva in predvidoma tudi Zakon o zaščiti prijaviteljev veljala za vsa podjetja z več kot 50 zaposlenimi, iz česar lahko sklepamo, da manjša podjetja še niso ustrezno informirana o zahtevah, ki jih Direktiva in Zakon o zaščiti prijaviteljev prinašata zanje. Ker so v odgovorih zajeta samo podjetja, ki so anketo prepoznala kot relevantno za njihovo delovno področje, velja zaključiti, da je delež nezadostno informiranih podjetij v Sloveniji še znatno večji.
Povezana vsebina
2. del
Precej podjetij se ne zaveda, da se bo razširil krog upravičencev do zaupnega poročanja
Katere ključne ukrepe so podjetja že uvedla (in katerih niso)?
Preverjali smo tudi, ali so podjetja anketirancev že vpeljala nekatere ključne ukrepe, določene v Direktivi, in sicer, ali so že opravili usposabljanje zaposlenih, ali so zaupne kanale za poročanje nepravilnosti delili s poslovnimi partnerji, ali so vpeljali postopke za zaščito žvižgačev, ali so določili osebo, ki bo pregledovala prijave, in ali so zaposlenim omogočili dostop do zaupnih kanalov poročanja. Kot je razvidno iz spodnjega prikaza, je večina podjetij že sprejela večino teh ukrepov, negativno izstopata le usposabljanje zaposlenih in deljenje zaupnih kanalov s poslovnimi partnerji.
To ni presenetljivo, saj je kar 76,2 % odstotkov vprašanih iz podjetji s 50 ali več zaposlenimi odgovorilo, da v podjetju že imajo vzpostavljen kanal za interno poročanje nepravilnosti. Pri tem velja upoštevati, da so v vzorcu tudi podjetja, za katera je že do sedaj veljala zakonska obveznost vzpostavitve kanalov poročanja kršitev, in družbe, ki so takšne kanale vzpostavile kot del dobre prakse.
Zanimivo pa je, da so tudi anketiranci, ki sicer menijo, da so njihova podjetja povsem pripravljena na direktivo, v kar 44,7 % odgovorili, da podjetje zaupnih kanalov za poročanja nepravilnosti še ni delilo s poslovnimi partnerji. To je sicer razumljivo, saj gre ravno v tem delu za veliko spremembo od dosedanje prakse, kjer so bili kanali poročanja kršitev namenjeni prvenstveno zaposlenim. V skladu s prihajajočo zakonodajo, bo krog upravičencev do poročanja kršitev znatno večji in bo med drugim zajemal tudi dobavitelje in druge poslovne partnerje.
3. del
Prijave lahko preprečijo nadaljnje oškodovanje podjetja
Praksa kaže, da so prejete prijave večinoma dobronamerne in resnične
V EY Slovenija smo ob stikih s podjetji, ki zaupnih kanalov za žvižgače še nimajo vzpostavljenih, zaznali zaskrbljenost, da bodo po vzpostavitvi kanala zasuta z zlonamernimi prijavami. Prisoten je tudi dvom v učinkovitost tovrstnih kanalov poročanja nepravilnosti. V anketi smo zato zaposlene v podjetjih, ki kanale že imajo vzpostavljene, spraševali tudi o njihovi izkušnji s tovrstnimi kanali.
Velika večina (72 %) jih ocenjuje, da v podjetju na leto prejmejo manj kot 5 prijav. Poleg tega jih večina (64,0 %) ocenjuje, da je več kot 75 % prijav podanih v dobri veri. Čeprav vprašani v večini (70 %) ocenjujejo tudi, da je manj kot polovica prijav relevantnih, se jih kar 87,1 % strinja ali povsem strinja, da kanal za prijavo nepravilnosti koristi njihovemu podjetju. 41,9 % vprašanih pravi, da je njihovo podjetje raziskalo prijave in ukrepalo na podlagi ugotovljenega, 22,6 % pa jih je dejalo tudi, da so s pomočjo kanala za poročanje nepravilnosti odkrili resne kršitve v podjetju.
Za presojo utemeljenosti prijave in upravičenosti prijavitelja je pomembna strokovna in kakovostna začetna faza postopka obravnave prijave ali triaža. Sicer pa so izkušnje oddelka za forenziko in integriteto pri EY Slovenija ravno nasprotne in v zelo velikem odstotku primerov prijav kršitev, ki so prestale triažo, ugotavljamo da so te resnične in dobronamerne. V več primerih, ko gre za sporočanje zlorab preko linije za sporočanje kršitev namreč ugotavljamo, da družbe zaradi nepravilnosti, na katere je opozoril žvižgač, utrpijo tudi po več kot milijonsko škodo. Brez prijave žvižgača bi se nepravilnosti v podjetjih mnogokrat nadaljevale precej dlje časa, kar bi pomenilo še večjo škodo za posamezna podjetja.
Rezultati ankete sicer kažejo, da vprašani od kanala za poročanje nepravilnosti v približno enaki meri pričakujejo informacije o nepravilnem delovanju zaposlenih, več zaupanja in boljše okolje v podjetju, odkrivanje kršitev na področju kadrovskih zadev (diskriminacija, mobing, ipd.) ter informacije o morebitnih kršitvah zakonodaje. Le 7,1 % vprašanih ne pričakuje nobenih koristi.
Kako lahko EY pomaga
Storitve, povezane z internimi prijavami kršitev (Whistleblowing)
EY strokovnjaki vam lahko pomagajo vzpostaviti in voditi mehanizme poročanja kršitev in prevar ter orodja za sporočanje neetičnih praks, kršitev politik podjetja, nezakonitih ravnanj ali znakov drugih zlorab.
Preberite več
4. del
Zakonsko določeni ukrepi so le začetek, ključna je kultura podjetja
Kultura etičnega ravnanja se začne z vodstvom
Anketa odseva tudi nekatere ugotovitve raziskave EY Global Integrity Report 2022, ki poudarja, da ni dovolj, da podjetja le uvedejo kanale in ustrezne postopke – ključnega pomena je, da se v podjetju ustvari kultura etičnega delovanja, kar se običajno začne z jasnim sporočanjem in podporo vodstva podjetja. Pozitivno je dejstvo, da se kar 90,3 % anketirancev strinja ali povsem strinja, da vodstvo podjetja jasno podpira uporabo kanalov za poročanje. Vendar se zdi, da je potrebnega še nekaj dela na komunikaciji te podpore, saj v kar 74,2 % podjetja zaposlene o obstoju in pravilni uporabi kanalov za prijavo nepravilnosti obveščajo enkrat letno ali manj kot enkrat letno.
Anketa EY Slovenija o pripravljenosti slovenskih podjetij na uvedbo nove EU Direktive o zaščiti žvižgačev je pokazala, da v več kot polovici primerov podjetja anketirancev še niso povsem pripravljena na uvedbo zahtevanih ukrepov. Če k temu dodamo dejstvo, da so odgovori anketirancev pokazali tudi na pomanjkljivo poznavanja Direktive, je odstotek neustrezno pripravljenih podjetij in podjetij, ki se ne zavedajo, da bo Direktiva veljala tudi za njih, še nekoliko večji. Pomembno je torej, da se še pred sprejetjem zakona poskrbi za boljšo obveščenost podjetij in organizacij o tem, ali bodo ukrepi veljali tudi zanje.
Spodbudni pa so podatki anketirancev iz podjetij, ki so že uvedla kanale za prijavo kršitev v takšni ali drugačni obliki. Njihove izkušnje kažejo, da prijave ne predstavljajo velike obremenitve za podjetja, da so večinoma podane dobronamerno, in da vodstva podjetij podpirajo uporabo kanalov za poročanje. Izkušnje EY potrjujejo dobronamernost večine prijav, ki lahko preprečijo obsežne izgube v podjetjih.
Pri uvajanju ukrepov, ki jih bosta zahtevala Direktiva o zaščiti žvižgačev in Zakon o zaščiti prijaviteljev je torej pomembno, da podjetja na to ne gledajo le kot na nadležno zakonsko obveznost. Vodstva podjetij se morajo zavedati, da je prijava prek zaupnega internega kanalna najboljši način odkrivanja nepravilnosti, ki bi se sicer lahko nadaljevale ali pa bi bile razkrite na način, ki bi lahko škodil ugledu podjetja. Kanali za poročanje nepravilnosti so torej orodje, od katerega ima ob pravilni uporabi največ koristi prav podjetje.
Kontaktirajte nas
Povzetek
Anketa EY Slovenija o pripravljenosti slovenskih podjetij na spremembe, ki jih na področje zaščite žvižgačev in internega poročanja kršitev in nepravilnosti vnaša EU Direktiva o zaščiti žvižgačev, je pokazala, da več kot polovica podjetij še ni ustrezno pripravljenih ter da so pogosto tudi slabo obveščena o vseh zahtevah, ki jih bodo morala izpolnjevati.
Spodbudni pa so podatki iz podjetij, ki imajo tovrstne kanale že vzpostavljene. Njihovi odgovori, pa tudi izkušnje EY strokovnjakov, potrjujejo, da so interne prijave kršitev v največji meri dobronamerne in lahko preprečijo tudi večmilijonsko škodo.
